Zapri

Arhiv: Skupščina GZS o digitalni preobrazbi in aktivnostih GZS

Ljubljana, 9. december 2020 – Člani Skupščini GZS so na današnji e-seji obravnavali Umarjevo Poročilo o produktivnosti 2020. Razpravljali so tudi o problematiki minimalne plače ter sprejeli Plan dela GZS za leto 2021.

Dimitrij Zadel, predsednik Skupščine GZS, je uvodoma dejal, da je »korona kriza predhodne napovedi o gospodarski rasti postavila v novo dimenzijo, na osnovi katere se je uveljavil izraz prehoda v novo normalnost.« Osrednja tema letošnjega poročila UMAR je  posvečena digitalni preobrazbi, posledice katere se pričakuje že tekom tega desetletja in jo nekateri viri hkrati opredeljujejo kot najpomembnejši dejavnik prihodnje gospodarske rasti in prihodnje ravni blaginje. Intenzivno se preoblikujejo globalne verige vrednosti, tako pod vplivom megatrendov kot zaradi korona krize.

Dr. Peter Wostner iz Umarja vidi ključno pot do dviga standarda prek dviga produktivnosti. Za to pa moramo rast nadgraditi v inovacijsko podkrepljeno rast. Izpostavil je nujnost pospeševanja rasti zlasti inovativnih in uspešnih podjetij, ne glede na panogo, v kateri delujejo. Znanje zaposlenih danes še vedno predstavlja primerjalno prednost Slovenije, ki pa se znižuje. Nov val preobrazbe, ki jo OECD označuje kot prelomno, bo še dodatno povečal pomen znanja, neoprijemljivega kapitala in storitev ter vključenosti v globalne verige vrednosti, je bil jasen. Digitalna preobrazba predstavlja neizogiben in nepovraten proces, pri čemer digitalizacija vse močneje vpliva na produktivnost in njeno rast. Edino pot naprej vidi v hitri in ambiciozni digitalizaciji, pod predpostavko aktivnega upravljanja, ki zmanjšuje tveganja. Zagovarja celovito in usklajeno razvojno politiko z okrepljenimi vlaganji. Na ravni podjetij je nujna takojšna usmeritev investicij v digitalne tehnologije in digitalne kompetence vseh zaposlenih, pri čemer bo podpora države ključnega pomena. Ukrepanje in preboj sta potrebna takoj, sicer nas bodo drugi prehiteli.

Predsednik GZS Boštjan Gorjup je izpostavil, da je treba poleg produkta digitalizirati tudi procese. Strinjal se je, da je hitrost digitalizacije pomembna, vendar pa hitenje pri digitalizaciji ne vodi vedno tudi do večje produktivnosti. Poiskati je treba pravo ravnotežje, tudi s pomočjo pilotnih projektov. Poudaril je pomen strateških razvojno-inovacijskih partnerstev (SRIP) ter vedno intenzivnejše medpodjetniške komunikacije.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je dodala, da moramo v naslednji razvojni cikel vstopiti z drugačnimi produkti, storitvami, novimi poslovnimi modeli, poudarjeno inovativnostjo, ki dviga dodano vrednostjo … To bo ključna zadeva, s katero se bo GZS v prihodnjem obdobju še bolj intenzivno ukvarjala. Opcijo pri tem vidi tudi v SRIP-ih. »Inovativnost se išče v ustvarjanju širših platform. Če delujemo skupaj, lahko nastane nekaj večjega

V nadaljevanju seje je generalna direktorica GZS Sonja Šmuc podala pregled glavnih aktivnosti GZS, pri čemer je izpostavila tiste, ki so povezane z interventno zakonodajo. Skupno vrednost ukrepov v šestih protikoronskih paketih, povezanih z gospodarstvom, je Analitika GZS ocenila na 2,1 mrd EUR, skupaj z drugimi ukrepi pa na 2,7 mrd EUR. Skoraj 90 % vseh sredstev, namenjenih gospodarstvu, je bilo namenjenih ukrepom, povezanim s trgom dela. Dotaknila se je včerajšnjega skupnega odziva in odločnega nasprotovanja gospodarskih združenj (povezava na sporočilo) na poziv ministra za zdravje po zapiranju gospodarstva. Podpiramo razmišljanje gospodarskega ministra, da dosedanja strategija obvladovanja epidemije ni dala pričakovanega rezultata ter bi jo bilo treba spremeniti tako, da bo bolj ciljno vodena. Zapiranje gospodarstva ni rešitev, je poudarila in dodala, da je po oceni GZS nastala škoda zaradi zajezitvenih ukrepov v obdobju od konca septembra do konca novembra pri 520 mio evrov dodane vrednosti. Predstavila je tudi predloge GZS za 7. protikoronski zakonodajni paket (več v sporočilu medijem z dne 3.12. https://www.gzs.si/mediji/Novice/ArticleId/77581/gzs-pripravila-predloge-13-sistemskih-ukrepov-za-pkp7 ).

Člani Skupščini GZS so se seznanili tudi s problematiko in aktivnostmi na področju minimalne plače. Problematika bo v petek, 11. decembra, obravnavana na seji Ekonomsko socialnega  svetu.  Argumente za zamrznitev minimalne plače je vsebinsko pojasnil glavni ekonomist pri Analitiki GZS Bojan Ivanc. »Če primerjamo slovensko minimalno plačo z drugimi plačami EU, ki poznajo minimalno plačo na nacionalni ravni, lahko ugotovimo, da je bila v letu 2020 bruto minimalna plača, prilagojena za kupno moč, v Sloveniji v povprečju za 170 EUR višja kot v drugih 20 EU državah, ki poznajo minimalno plačo na nacionalnem nivoju, in za 300 EUR višja kot v CEE-4 (štirih srednje evropskih državah s podobno strukturo gospodarstva),« je povedal. Izplačana plača je bila že s 1. januarjem 2019 pri posameznih zaposlenih višja tudi do 20 % (v primeru nizke osnovne plače in veliko dodatkov), in sicer zaradi izločitve dodatkov. V Sloveniji po tej spremembi tako skoraj nihče ne prejema minimalne plače, saj ta predstavlja zgolj teoretično izhodiščno vrednost, kateri se prištevajo vsi dodatki, je pojasnil in dodal, da vpliva visok dvig minimalne plače na dvigovanje stopnje brezposelnosti tudi z dvoletnim zamikom, še posebno v obdobju, ko je gospodarska rast negativna ali nizka.

Člani Skupščine so se seznanili tudi s predlogom plana GZS za leto 2021. »Leto 2021 je za GZS vsebinsko bogato in pestro,« je ob predstavitvi predloga plana dejala generalna direktorica GZS. Ključni cilji so razdeljeni v 5 sklopih, in sicer osredotočenost na nov gospodarski zagon za Slovenijo 5.0 in internacionalizacijo poslovanja, zagotavljanje učinkovitega poslovnega okolja, usmerjenost v inovativnost in digitalizacijo poslovanja, trg dela ter krepitev članstva in notranjih procesov GZS. Skupščina GZS je plan dela GZS za leto 2021 sprejela.

Mojca Šimnic Šolinc je kot predstavnica iniciativnega odbora MedTech Slovenija na seji predstavila predlog združitve dveh združenj s področja sodobnih in inovativnih medicinskih tehnologij ter storitev pacientom, zdravstvenim delavcem in zdravstvenemu sistemu v Sloveniji v novo zbornico v okviru GZS. Cilj je biti prepoznan in kompetenten, predvsem pa slišan sogovornik pri organih odločanja. Skupščina GZS je sprejela sklep o ustanovitvi GZS – MedTech Slovenija Zbornice ponudnikov medicinske tehnologije in storitev kot avtonomnega dela GZS.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.