Zapri

Arhiv: Energetska kriza: Prekinitev poslovanja pomeni izgubo tržne pozicije, podjetja rabijo konkurenčne pogoje!

Podjetja v dejavnostih, ki jih je že v tem letu energetska draginja najbolj prizadela, pričakujejo večji odstotek pomoči po uveljavljenem zakonu, hitrejšo izplačilo pomoči ter zagovarjajo kapico na ceno energentov. Potrebujejo pa tudi likvidnostna sredstva. Začasna zaustavitev proizvodnje za večino podjetij ne pride v poštev, saj bi to pomenilo razdor poslovnih partnerstev, izgubo ugleda zanesljivega dobavitelja ter konkurenčnega položaja na trgu. Izgubljene posle je skoraj nemogoče nadoknaditi, enako tudi ponovno vzpostaviti zaupanje. Na današnjem sestanku vodstva GZS z državnimi sekretarjem na MGRT in njegovimi sodelavci, na katerem so bili tudi predstavniki OZS, TZS, ZDS ter ZDOPS, so gospodarstveniki prikazali težave panog in konkretnih podjetij zaradi visokih cen energentov že v tem letu, pa tudi v naslednjem, ter nakazali ukrepe, ki bi jim lahko olajšali nadaljnje poslovanje.

Mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, je uvodoma izrazil zadovoljstvo, da sodelujejo predstavniki gospodarskega ministrstva na današnjem sestanku z najbolj ogroženimi podjetji / panogami zaradi energetske draginje. To dokazuje, kako resno si na ministrstvu želijo, da se poiščejo načini in rešitve energetske krize. Dodal je, da čeprav Evropa ni najbolj navdušena nad kapico, še naprej gospodarstvo od vlade zahteva, da se za to zavzema. Kot državljani EU pa pričakujemo neke vrste solidarnost in vztrajamo pri naših pobudah, je še dejal.

Izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal je nadalje pojasnila, katere aktivnosti je v zadnjih tednih GZS že izvedla. Potrdila je, da je kapica ključen ukrep, ki ga gospodarstvo potrebuje, in to že letos. Poleg tega je nujno revidirati veljavni Zakon o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina in odpraviti v njem zajete ključne pomanjkljivosti.

Državni sekretar na MGRT Matevž Frangež je orisal širšo sliko, kjer je izpostavil, da se Evropa po pandemiji poleg energetske krize sooča z ozkimi grli, kot so pomanjkanje različnih surovin, polizdelkov … Izrazil je bojazen, da se je treba pripraviti na to, da se evropski gospodarski model spreminja in se je nujno vprašati, kako se mora slovensko gospodarstvo spremeniti, da bo ostalo trajnostno vzdržno. Dodal je, da ima Vlada RS velike ambicije glede obsega izvoza, diverzifikacije, pa tudi povečevanja dodane vrednosti. Zavedajo se, da gospodarstva ne morejo pustiti samega. Zato pripravljajo več nivojev ukrepov. Pri uveljavljeni shemi pomoči iščejo možnosti, kako modificirati formulo, da bi lahko v večjem obsegu pomagali tistim podjetjem oz. dejavnostim, ki so najbolj na udaru. Frangež je napovedal, da bo SPS omogočil pomoč za MSP v višini 32 mio. evrov, priprave pa potekajo tudi na posojilnem skladu na SID v vrednosti nadaljnjih 50 mio evrov. Navedel je ukrepe, ki se pripravljajo na trgu dela, ter pomoč za naložbe v zeleno transformacijo. Dodal je, da potekajo tudi aktivnosti v smeri umiritve trga energentov.

Problematiko posameznih dejavnosti so predstavili predstavniki trgovine, živilsko predelovalne industrije, turizma in gostinstva, pa tudi papirne, kemijske in plastičarske, kovinsko-predelovalne, avtomobilske in lesne industrije ter računovodskih servisov v imenu svojih strank. Ukrepi so potrebni »ne danes, ne jutri, ampak včeraj!« Ti morajo biti zelo domiselni, transparentni in konkretni. Gospodarstvo ne išče pomoči, ampak konkurenčne pogoje, so bili jasni. Nasprotujejo energetskemu lockdownu, kot ga je v teh dneh napovedal tudi predsednik vlade dr. Robert Golob. Če enkrat proizvodnjo zaustavijo, se je izjemno težko, če sploh, vrniti na trg. Predlagali so tudi, da slovenska vlada preuči kapico, ki jo uvajajo nekatere druge države (npr. Hrvaška, Italija, Poljska, Češka). Ukrep čakanja na domu vidijo kot skrajni ukrep, ker pomeni izgubo teh zaposlenih na dolgi rok, saj si svoje priložnosti poiščejo drugje.

Predvsem si podjetja nadejajo, da se bo delež pomoči po Zakonu o pomoči gospodarstvu zaradi visokih povišanj cen električne energije in zemeljskega plina povečal s 30 odstotkov vsaj na 50 oz. 70 %, da se znižajo vstopni pogoji na 1,2 do 1,5-kratnik ter da bo izplačilo avansirano. Dodatno so opozorili na potrebo po večjih likvidnostnih sredstvih in uvedbi moratorija na poplačilo kreditov.

Državni sekretar je ob koncu sestanka izrazil razumevanje, da je situacija v nekaterih podjetjih in panogah izjemno dramatična. Strinjal se je, da je treba modificirati formulo pomoči, saj obstoječa formula glede na poslabšanje gospodarske slike ne ustreza več. Zavzel se je za to, da vse dane predloge gospodarstva preučijo in skušajo najti ustrezne rešitve.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.