Zapri

Arhiv: Kako drugače kot pa s Keynesom

Ljubljana, 12. september 2014 - Na konferenci Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) o tem, kako do virov in modelov financiranja investicij v podjetjih in infrastrukturi, se je pokazalo, da virov in modelov ne manjka. Pač pa so potrebni dobro pripravljeni in vodeni investicijski projekti in modre strateške odločitev o tem, za katere prednostne infrastrukturne in razvojno-inovacijske investicije se bomo odločili.

Slovenija se je znašla v razmerah, ko potrebujemo investicije v infrastrukturo 19. stoletja (železnice, luka, ceste in logistika), ker je ta postala neprimerna in zastarela za sodobne blagovne tokove. Hkrati pa seveda tudi v investicijske projekte z visoko dodano vrednostjo, ki bodo gonilo novega razvojnega zagona.

Javnega denarja za vse ne bo, zato je nujno pritegniti tuje investicije in oblikovati modele za privabljanje zasebnega kapitala v infrastrukturne investicije.

V nadaljevanju navajamo nekaj misli razpravljavcev.

mag. Samo Hribar Milič, GZS

O virih za investicije

Potencialnih virov za investicije je več. Ni res, da jih ni:

  • domači zasebni kapital – npr. pri energetski obnovi stavb,
  • lastnasredstva podjetij - 39% dodane vrednosti ustvarijo podjetja, kjer je vzvod manjši kot 1 (neto dolg je pri vzvodu 1 enak dobičku pred obrestmi, davki in amortizacijo), še 30 odstotkov pa podjetja, kjer je vzvod manjši kot 4; skupaj imajo ta podjetja 4,8 milijarde evrov letnega denarnega toka,
  • delež tujih investicij je v Sloveniji le 33-odstoten, v EU je 50-odstoten, v višegrajski skupini držav 66-odstoten; razlika pomeni 6 do 12 milijard evrov investicijskega potenciala,
  • sredstva Evropske investicijske banke in Evropske banke za obnovo in razvoj,
  • sredstva iz evropske kohezijske politike,
  • sredstva od privatizacija državne lastnine in infrastrukture,
  • sredstva državnega proračuna prek strukturnih sprememb javne porabe v prid naročilom gospodarstvu.

Prof. dr. Jože P. Damijan, Ekonomska fakulteta

O nujnosti investicij za rast

Če hočemo iz večletne depresije, potrebujemo investicije v infrastrukturo: cestno, železniško, luško in logistično. Skupaj po njegovem predvidevanju 7,33 milijarde evrov do leta 2030: 20% zasebni, 60% evropski, 20% državni denar. Na leto 431 milijonov evrov. V 17 letih bi investirali 22 odstotkov BDP, rezultat bi bil 40 odstotkov BDP.

Anton Papež, Interenergo

O tujih investicijah in koncesijah

Eno od najpomembnejših nalog je privabljanje tujih investicij. Za to je ključna makroekonomska in politična stabilnost. Predvsem pa uglašenost vseh ukrepov, ne le izvajanje parcialnih sprememb.

Povsem smo zanemarili koncesije pri infrastrukturnih investicijah. Vsega ne zmoremo sami.

mag. Sibil Svilan, SID banka

O nujnosti kakovostnih investicij

Obseg investicij je pod ravnijo iz leta 2005. Vendar je ključna naša nesposobnost izpeljave projektov. Investicijskih priložnosti vlagateljem tudi ne znamo predstaviti, zato primanjkuje investitorjev. Vprašanje je, ali je nujno povečati obseg investicij ali ne. Bistveno je povečati kakovost investicij. Mnoge izpeljane investicije v Sloveniji nisofunkciji, dolgove plačujemo davkoplačevalci. Premalo imamo dobro pripravljenih projektov.

Ključne naloge Vlade RS

Kaj lahko stori vlada? Pospeši z ukrepi prestrukturiranje podjetij, odpravlja birokratske ovire, podpira podjetja z visoko dodano vrednostjo. Nujna je alokacija sredstev v rast podjetij z visoko dodano vrednostjo.

Finančno bi se bolje lahko kombinirala sredstva iz evropske kohezijske politike s sredstvi Slovenske izvozne družbe in Evropsko investicijsko banko.

mag. Vojmir Urlep, Lek

O vlogi tujega investitorja

V Sloveniji smo deficitarni na številnih področjih, še najmanj pa na področju znanja. Lekov lastnik je tudi Lekova banka. Če ga prepričamo s projektom, poskrbi za financiranje. Tuj kapital lahko privabimo le z znanjem in makroekonomskim okoljem. Lek je zdaj vodilni razvojni center Novartisove generične divizije Sandoz. Spreminja pa se pričakovani donos. Izgubljamo zaradi izjemno visoke obremenitve dela z dajatvami. Zato začenjamo izgubljati projekte.

Apel novi Vladi RS

Zahtevamo od nove Vlade RS, da pretehta zaveze iz kolektivne pogodbe, sicer bo Slovenija začela izgubljati zelo kakovostna delovna mesta, tudi v tako propulzivnih panogah, kot je farmacija.

Milan Jelenc, Slovenske železnice

O logističnem koridorju

Če ne bomo izboljšali svojega logističnega koridorja, bodo prevladali konkurenčni. Izgubila bosta Luka Koper in Slovenske železnice.Povezava Luke Koper prek železnice s Trstom namesto drugega tira bi bila strel v koleno. Dileme o strateških prioritetah pri vlaganju v železniško infrastrukturo ni. Potrebujemo le strateško odločitev.

Metod Dragonja, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo

O pomenu izvoza

Najbolj je k zadnji rasti BDP pripomogel izvoz. Slovenija to dejstvo podcenjuje. Na konferenci o Zahodnem Balkanu sem osebno spoznal, kako Nemci skrbno analizirajo vsak svoj izvozni trg.

O dilemah pri investicijah v infrastrukturo

Pri nadaljnjem razvoju mora biti poudarek na visoki dodani vrednosti. Poleg tega pa se moramo posvetiti tudi panogam z nizko dodano vrednostjo. Ne smemo pa preveč razkošno vlagati v beton in avtoceste. Investicije je treba voditi optimalno. Luko Koper bi se dalo ceneje povezat prek železnice do Trsta. Ni nujno, da bi s tem izgubili, ker je mogoče logistični model temu prilagoditi.

O socialni kapici

Postati moramo investicijska destinacija. Odpoved socialni kapici ne bo pomagala k rasti.

Mitja Brvar, predsednik Državnega sveta RS

O strateški odločitvi

Vemo, kaj nujno potrebujemo, in vemo, da denarja nimamo za vse investicije. Treba se bo odločiti, v kaj bomo investirali javni denar in za kaj bomo iskali druge vire in modele financiranja.

Prof. dr. Marko Jaklič, Ekonomska fakulteta

O digitalni avtocesti

Kdo bo plačal sanacijo podjetij, v katera je šlo tudi veliko denarja za inovacije? Vsaka investicija v znanost je boljša kot investicije v infrastrukturo 19. stoletja. Investicije v infrastrukturo je treba optimizirati. Globalni tokovi so že pozicionirani. Digitalna avtocesta pa potrebuje še veliko razvoja.

Jure Mikuž, RSG Kapital

O Sloveniji kot destinaciji za kapital

Toliko tveganega kapitala na trgu še nikoli ni bilo. A se mu v Sloveniji uspešno izmikamo. S svojimi odločitvami pa še dodatno kažemo, kakšen je naš odnos do tujih investicij. Mala propulzivna podjetja v Slovenijo ne pridejo, ker jim nimamo kaj ponudit. Zanje nimamo prijaznega in privlačnega okolja.

mag. Samo Hribar Milič, GZS

O strateški odločitvi

Očitno je, da moramo najti pravo ravnovesje in pravo kombinacijo investicij v infrastrukturo 19. in infrastrukturo 21. stoletja. In pravo operativno strategijo. Sicer mečemo denar skozi okno, ne da bi uresničili nujne cilje.

*Konferenca Kako drugače kot s Keynesom je bila včeraj popoldan, 11.9.2014, v prostorih Gospodarske zbornice Slovenije.


video reportaža

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.