Zapri

Arhiv: Slovenija 5.0 – s krepitvijo industrije do več delovnih mest

Ljubljana, 18. maja 2015 - Slovenija 5.0 predstavlja ukrepe, usmerjene v večje število delovnih mest v industriji in povezanih panogah. Na današnji prvi konferenci, ki jo je na to temo organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), so udeleženci razpravljali o potencialih slovenske industrije, sodobnem grozdenju za industrijski preboj, tretjem (informacijskem) tiru za industrijo ter vplivu naprednih tehnologij na proizvodne procese prihodnosti. Govorci so predstavili prve predloge za Manifest industrijske politike, ki ga bo GZS objavila jeseni na Vrhu slovenskega gospodarstva.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je uvodoma izpostavil načrt GZS, da do jeseni oblikuje in na Vrhu slovenskega gospodarstva oktobra predstavi Industrijski manifest kot enega ključnih dokumentov, s katerimi bi pospešili gospodarsko rast. Reindustrializacija je dobila, kot pravi, v EU v zadnjem obdobju domovinsko pravico. S Slovenijo 5.0 želimo vzpostaviti dialog s ključnimi deležniki, da pridemo do resnične dolgoročne in kontinuirane strategije oz. politike industrije v Sloveniji.

Bojan Ivanc, analitska skupina SKEP pri GZS, je poudaril, da je Slovenija še vedno industrijska država. Del industrije, ki je vezan na izvoz, je ohranil svojo vitalnost ter jo še okrepil. Predstavlja 6 mrd. dodane vrednosti, 30% celotne prodaje, 57% celotnega izvoza, neposredno zaposluje 188 tisoč zaposlenih. Med propulzivnimi dejavnostmi je naštel farmacijo in kemično industrijo, elektroniko, gumo in plastiko, vozila, stroje in naprave, kovinske izdelke ter nekovinske mineralne izdelke. Ob primerjavi gibanja industrijske proizvodnje med Slovenijo in EU28 je izpostavil, da je Slovenija vlak ujela šele lani, in še to zahvaljujoč se dejavnostim z višjo dodano vrednostjo. Ivanc je še dodal, da Slovenija sicer relativno veliko sredstev namenja inovacijam, a je njihov izplen šibak. Primanjkuje interesa za vajeništvo, delež znanstvenikov in inženirjev je prenizek, previsok je delež diplomantov družboslovnih ved. Delež nezadovoljnih podjetij z veščinami novo zaposlenih je drugi največji v EU. Izdatki za aktivne oblike spodbujanja dela so le na polovici povprečja OECD držav, kar vpliva na slabšanje človeškega potenciala diplomantov brez službe.

Marko Derča iz AT Kearney meni, da so ekonomski grozdi odlična priložnost za pospeševanje ekonomske rasti s podporo inovacijam in razvojnim aktivnostim. Glavne koristi grozdenja vidi v povečani produktivnosti, hitrejšem prihodu do inovacij ter razvoju poslovanja. Če naj gospodarski grozd in povezovanje dejansko uspe, mora delovati kot ekosistem. Vsak gospodarski grozd po njegovem mnenju potrebuje robustno lokacijo in infrastrukturo, ustrezno regulativo in preprostost poslovanja. Poleg tega pa strategijo, osredotočeno na določen sektor, dostop do kapitala in virov financiranja, razvoj zaposlenih in tehnologije, ter spodbude podjetništvu. Ekonomski grozdi naslednje generacije so tisti, ki se razlikujejo od povprečnih v odličnosti na vseh pomembnih področjih.

Država naj takoj prevzame vlogo spodbujevalca in industriji stoji ob strani kot zanesljiv partner, je izpostavil Valter Leban, Kolektor. To naj naredi s sprejemom industrijske politike, usmerjene v rast in visoko dodano vrednost, sprejemom inovacijske politike, s poudarkom na industrializaciji inovacij v Sloveniji,  sprejemom izobraževalne politike, ki bo vzgajala deficitarne (zlasti naravoslovno-tehnične smeri) kadre. Predvsem je potrebno v politikah jasno opredeliti, kaj se ne bo podpiralo oz. izvajalo. Kriteriji podpore in kazalniki merjenja uspešnosti morajo biti v naprej določeni. Poudaril je, da se bodo podjetja znala sama povezovati.

Tone Stanovnik, Špica International, je dejal, da bosta po nemških analizah avtomobilska industrija in logistika prvi branži, ki jih bo zadel cunami sprememb. Od nas je odvisno, ali bomo »zasurfali na njih ali nas bodo poklopile«. Prepričan je, da je lahko informatika ključni diferenciator slovenske industrije. Zato je treba informatiko kot tretji tir vključiti v proizvodnjo in izdelke, s katerimi planiramo doseči visoko dodano vrednost; podpreti logistiko, da »just in time« pridemo s svojimi sklopi na proizvodnje linije ključnih kupcev, ter z dizajnom podkrepiti moč blagovnih znamk.

Dr. Darja Ferčej Temeljotov, Lek, je opozorila na pogosto preveliko nepovezanost in razdrobljenost med univerzami in instituti, gospodarstvom, študenti ter državo. Če želimo biti dolgoročno konkurenčni in uspešni v znanosti in poslovnem svetu, je treba to preseči. Začeti je potrebno z medsebojnim poznavanjem, tako razvojnih potreb kot kompetenc, ter razviti in vzdrževati trajne partnerske odnose. Študijske programe je treba ves čas posodabljati, pri čemer mora sodelovati tudi gospodarstvo. Predlagala je interdisciplinarno povezovanje v domačem in mednarodnem okolju – povečano sodelovanje med fakultetami, kariernimi centri, delodajalci, regulatorji, skupno vključevanje v evropske projektov ter internacionalizacijo študijskih programov. Izpostavila je še nujnost oblikovanja spodbudnega družbenega okolja, s konkurenčno davčno in prožno delovno pravno zakonodajo ter načrtovanjem študijskih smeri po obsegu in vsebinah.

Po prepričanju dr. Blaža Nardina, Gorenje Orodjarna, je industrija glavni igralec pri ustvarjanju dodane vrednosti in skrbi za celosten in trajnostni razvoj Evrope v prihodnosti. Ključni izzivi na področju novih tehnologij gredo med drugim v smeri personalizacije izdelkov, naprednih tehnologij spajanja in montaže za masovno proizvodnjo, uvedbe inteligence v proizvodne procese. Izpostavil je, da so izdelovalne tehnologije ključnega pomena za razvoj celotne družbe. Zagovarja neodvisno in strokovno tehnološko agencijo, ki bo podprla potrebe industrije po razvoju tehnologij in bo imela prioritete usklajene z EU, podporo države v višja in učinkovitejša vlaganja v razvoj industrije ter dodatne davčne olajšave.

Na okrogli mizi, ki je sledila, so udeleženci razpravljali o pomenu industrije in kratkoročnih ukrepih za pospešitev njenega razvoja. Strinjali so se, da industrija dejansko je pomembna in je treba ustanoviti samostojno Tehnološko agencijo v funkciji povezovanja znotraj države in čez meje. Prihodnost industrije je v vključevanju in obvladovanju digitalnih tehnologij. Izpostavili so nujnost sodelovanja in povezovanja, poudarili kreiranje blagovnih znamk za lažji prodor na tuje trge, inovativnost, probojnost in odličnost. Bili so kritični do našega poslovnega okolja, ki mora biti stabilno, z manj rigidno delovno pravno zakonodajo in manjšimi birokratskimi ovirami. Pri tem je nujno proaktivno sodelovanje države, ki bo pomagala narediti poslovno okolje bolj prijazno. Hkrati pa so se strinjali, da mora tudi industrija sama narediti korake, investirati v znanje, iskanje informacije… Izpostavili so še učenje na dobrih primerih, iz lokalne industrije. Slovenija bi lahko bila inovativen pilot za Evropo.

Hribar Milič je še komentiral, da slovenski izobraževalni sistem skupaj z v Sloveniji prevladujočimi vrednotami ne podpira projekta reindustrializacije in za to ni pripravljen. Zato je treba reformirati sistem od vrtca navzgor, vzgajati tehnično kulturo, zvedavost, kar vidi kot eno ključnih nalog, ki nas vzporedno čaka.

 

Gradiva govorcev so objavljena na https://www.gzs.si/slovenija_5.0/

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.