Zapri

Arhiv: Pametna specializacija: razpisi naj bodo transparentni, pogoji jasni in cilji merljivi

Ljubljana, 4. decembra 2015 – Na današnji konferenci se je prek 400 udeležencev seznanilo s svežnjem ukrepov na področju raziskav, razvoja in inovacij. Poudarek je bil na predstavitvi ciljev, pogojev in meril skupnega razpisa »Izboljšanje mednarodne konkurenčnosti in odličnosti raziskav za sodelovanje v verigah vrednosti«. Dogodek je potekal v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport.

Generalni direktor GZS mag. Samo Hribar Milič ugotavlja, da Slovenec ni zaspal, da ne spi in tudi ne bo zaspal, kar dokazuje tudi slovensko gospodarstvo, ki kljub temu, da vse mednarodne analize kažejo, da deluje v slabših pogojih kot konkurenca, dosega povsem primerljive rezultate. Naš cilj pri strategiji pametne specializacije (SPS) je, da pomagamo slovenskemu gospodarstvu, da doseže višjo tehnološko raven, večjo izdelčno odličnost, pogoje, ko bo znanstveno raziskovalna sfera sama od sebe iskala poti sodelovanja z gospodarstvom. Opozoril je, da pravih rezultatov ne bo, če ne bo prišlo do spremembe, izboljšanja pogojev poslovanja. Za tehnološki preboj v Sloveniji poleg SPS potrebujemo tudi pametno državo, pametne davčne okvire, pametno kadrovanje, pametno razvojno politiko in pametno internacionalizacijo. Izrazil je pričakovanje, da bodo razpisi transparentni, pogoji jasni in cilji merljivi. Pozval je tudi k ustanovitvi tehnološke agencije kot avtonomnega stičišča znanosti, gospodarstva in politike za kreiranje strategij in izvajanje konkretnih ukrepov. Veliko pozornost je sicer treba dati verigam vrednosti, vendar pa to ne sme ostati edini način za tehnološki razvoj.

 

Ob koncu je Hribar Milič udeležence današnjega dogodka povabil na 2. konferenco Slovenija 5.0, ki bo na GZS 11. decembra. Tam bo tekla razprava o tem, kako z evropskimi sredstvi financirati industrijske projekte, kako digitalizirati industrijo ter kakšne priložnosti nam ponuja nemški projekt Industrie 4.0.

 

Trije ministri so zatem predstavili sveženj ukrepov S4. Tako je Alenka Smerkolj, ministrica za razvoj, strateške projekte in kohezijo in evropsko kohezijsko politiko, povedala, da bo naslednje leto zaznamovano z oblikovanjem strateških razvojno inovacijskih partnerstev (SRIP) in vzpostavljanjem verig vrednosti. Poudarila je, da država s SRIPi misli resno, saj želi vzpostaviti trajna javno zasebno partnerstva, tudi mednarodna.

 

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport prof. dr. Maja Makovec Brenčič, je izpostavila, da je ena od prioritet njenega resorja povezovanje med znanostjo in gospodarstvom.

 

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo Zdravko Počivalšek je povedal, da bo vlaganje temeljilo na tem, da pride do dviga dodane vrednosti, večje inovativnosti v podjetjih, dviga deleža izvoza in dviga poslovne aktivnosti našega gospodarstva.

Podrobnejši predstavitvi robnih pogojev skupnega javnega razpisa MIZŠ in MGRT na področju RRI je sledila razprava. Med drugim so udeleženci izpostavili željo po boljši povezanosti med gospodarstvom in znanostjo. Zavzeli so se za administrativno poenostavitev pri razpisih in povedali, da v primeru evropskih projektov pri poročanju čutijo določeno zaupanje, pri slovenskih projektnih pa nezaupanje. Oblikovati je treba tako poslovno okolje, ki bo tudi privlačno za tuje investicije, in sicer bolj kot v sosednjih državah.

 

Hribar Milič je sklenil razpravo z mislimi, da je skupno sporočilo večine razpravljalcev, da si želimo simplifikacije celotnih postopkov. V Evropi je poudarek na »think small first«, ko gre za regulacije in razpise. Zavzel se je za to, da bodo v Sloveniji razpisi in pogoji dosegljivi tudi malim podjetjem. Glede dileme, kdo bo vodil projekte, je dejal, da je to sicer prosto, vendar je ključno ne izgubiti fokusa. Pri pametni specializaciji gre namreč za rezultate, ki jih na koncu pričakujemo na trgu. Vsi projekti morajo biti zato »market driven«. Z njimi moramo zasledovati temeljni cilj pametne specializacije – dvig dodane vrednosti in tehnološki preboj. Partnerstva med razvojno raziskovalno dejavnostjo in gospodarstvom so nujna in to v vseh fazah povezovanja. Brez tega temeljnega cilja pametne specializacije ne bo mogoče doseči. Sicer pa pri pametni specializaciji ne gre za to, kdo je pametnejši, temveč kdo bo na koncu na trgu uspešnejši, je še dodal.

 

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.