Zapri

Arhiv: PREVZETNA RR SFERA HOČE VEČ DENARJA, ŠKARJE IN PLATNO. BO POVEČALA TUDI IZVOZ IN DODANO VREDNOST?

Akademska sfera je z apelom iz Sobotne priloge Dela z dne 14.11.2015 Vlado RS in resorna ministrstva kot odgovorne za izvajanje Operativnega programa RS in Strategije pametne specializacije (SPS) opozorila na posledice več let trajajočega zniževanja financiranja raziskovalne dejavnosti, ki je objektivno padlo pod mejo dopustnega. Zaradi kritične ravni opremljenosti, zastarele infrastrukture in hkrati razredčenih vrst sposobnih, zlasti mlajših, raziskovalcev, RR institucije niso sposobne sprejeti izzivov, ki jih pred znanost in gospodarstvo postavlja SPS.

Predstavniki javno financiranih RR institucij v apelu pri izvedbi SPS, ki za doseganje prebojnih inovacij temelji na prednostnem financiranju razvojno-strateških partnerstev in nosilcev inovacijskega okolja, načeloma soglašajo s prednostnim financiranjem strateških partnerstev, jih pa po vsebini negirajo. Namesto tega zahtevajo vodilno vlogo akademske sfere tudi pri razporejanju razvojnega evropskega denarja.

Take zahteve so povsem v nasprotju z duhom in cilji SPS. V apelu akademikov navedene  razloge zanje gospodarstvo odločno zavrača. Nasprotno, gospodarstvo zahteva, da se pri izvedbi SPS uveljavijo instrumenti, v katerih imajo vodilno vlogo razvojno propulzivna podjetja vseh velikosti, zlasti izvozniki, ki so sposobni povezovanja s podjetji in RR sfero, ki imajo ustrezne reference, so že uveljavljeni na globalnem trgu in/ali razpolagajo s prepričljivimi potenciali za prebojne produkte in tehnologije. V Sloveniji prek 5.800 družb beleži dodano vrednost na zaposlenega nad 50.000 EUR. Ta podjetja 41 % svoje prodaje ustvarijo v izvozu. V lanskem letu so izvozila za 15 mrd EUR blaga, kar predstavlja nekaj več kot polovico celotnega slovenskega blagovnega izvoza. Če pogledamo samo predelovalne dejavnosti, je dodano vrednost na zaposlenega nad 50.000 EUR beležilo 800 gospodarskih družb (v povprečju so imele 78 tisoč EUR dodane vrednosti na zaposlenega) in so z izvozom realizirale tri četrtine svoje prodaje. To so vlečni konji gospodarskega razvoja in napredka!

Akademiki kot izvedbeni instrument zavračajo model dosedanjih kompetenčnih centrov (KC), ker da so le ti povezovali kompetence gospodarstva in raziskovalcev na ravni obstoječih tehnologij in kljub enormnim sredstvom niso pripeljali do izdelkov novih generacij. Predstavniki RR institucij pri tem ne navajajo nobenih dejstev, pa tudi ne lastnih izkušenj in (samo)kritike. Večina RR institucij je namreč bila aktivno vključenih v dosedanje oblike razvojnih partnerstev, tako centre odličnosti kot KC. Tudi ne omenjajo uradne evalvacije centrov, ki je jasno pokazala njihove prednosti in slabosti in ukrepe za učinkovitejše oblike delovanja v prihodnje.

Od Vlade zahtevajo uvedbo raziskovalnih vavčerjev, vendar ne kot podporo podjetjem, nosilcem strateških partnerstev za angažiranje RR v duhu SPS, in tudi ne kot učinkoviti instrument za financiranje razvoja konkretnih industrijskih projektov za trg. Namesto tega jih zahtevajo kot obliko neposrednega financiranja RR sfere za konkretna področja znanosti. S tem bi »zlasti mlade strokovnjake angažirali v aplikativne projekte, tudi v razvojne oddelke podjetij, ki so v večini primerov šibki«, kot navajajo.

V gospodarstvu odločno zavračamo utemeljevanje akademikov, da  je odločanje o razvojnem denarju za inovacije le na njih, saj da jih je mogoče doseči le s tehnološko naprednimi, prebojnimi in inovativnimi tehnologijami, ki temeljijo na vrhunski znanosti in znanju. Menijo namreč, da je to jamstvo za njihovo namensko rabo za razvoj konkretnih prebojnih tehnologij in rešitev s potencialom visoke DV, ker da so bila ta sredstva doslej pretežno uporabljena za kratkoročno zmanjševanje stroškov gospodarstva oziroma povečanje dobička na račun sredstev, namenjenih za nov preboj. Za industrijo, kot navajajo, ki praviloma ne vlaga v razvoj, ki ni predmet tekoče poslovanja, naj bi evropska razvojna sredstva pomenila le vir kovanja dobičkov podjetij na račun RR sfere.

S to tezo se nikakor ne strinjamo. Poslovni sektor je v letu 2013 po podatkih SURS izvedel 76 % vseh vlaganj v raziskave in razvoj. 62-% delež lastnih virov financiranja je glede na 2007 povečal za 8 odstotnih točk. Glede na velikost izdatkov poslovnega sektorja za RR v odstotku BDP je nenazadnje Slovenija med državami EU na petem mestu za Finsko, Švedsko, Dansko in Nemčijo, in nad povprečjem držav EU-28 (1,29% BDP za RR v 2013) (vir: Osnutek Poročila o uresničevanju RISS za leto 2014, str. 49, MIZŠ in MGRT)). Gospodarstvo tako nedvomno namenja največ sredstev za raziskave in razvoj.

Podpisniki apela, ki se pretežno financirajo z javnimi nacionalnimi sredstvi in ki so kadrovsko in infrastrukturno podhranjeni, torej terjajo vodilno vlogo RR institucij pri razporejanju evropskega razvojnega denarja, v imenu in na račun gospodarstva. Tega na ravni institucij v večini primerov ne morejo opravičiti niti z dosedanjimi referencami niti na trgu produktov v sodelovanju s podjetji in niti v odlični mednarodni znanosti. Z nekaj vidnimi izjemami posameznih skupin z zavidljivimi dosežki seveda.

Nenazadnje je zahteva podpisnikov apela odraz dejstva, da RR sfera ne sprejema nujnosti sprememb organiziranosti in načina dosedanjega javnega financiranja RRI področja, kot je zapisana v Raziskovalno-inovacijski strategiji - RISS 2012-2020 in ki naj bi bila zapisana v noveli Zakona o raziskovalni in inovacijski dejavnosti, pa do nje v treh letih ni prišlo.

Razlogi za blokade so težnje po ohranitvi razdrobljenosti financiranja, razdrobljenosti programskih skupin, nasprotovanje mednarodnim evalvacijam primerljivih področij in institucij in večji vloge podjetij v kreiranju RRI področja. Nenazadnje tako na strani znanosti kot države ni razumevanja, da pri porabi nacionalnih in EU virov za razvoj in inovacije ne gre govoriti o »podpori« (tudi v smislu aktualnih znižanj davčnih olajšav), ampak o soinvestiranju države, EU in podjetij, da bi dala čim hitreje čim večje učinke na dodano vrednost in delovna mesta.

Zato od vlade in resornih ministrstev v gospodarstvu pričakujemo, da konkretizirajo ukrepe in instrumente za izvajanje SPS na način, ki daje vodilno mesto tistim, ki ustvarjajo rast in novo vrednost – v gospodarstvu in RR sferi.

Hkrati je bistveno, da se za izvajanje SPS primerno usposobi, motivira in med ključnimi resorji uskladi tudi državna administracija. Da bi začela ukrepati tudi z izvajanjem ukrepov in ciljev celovite Slovenske industrijske politike 2013-2020, ne zgolj parcialnih ciljev financiranja posameznih storitvenih dejavnosti.

Sinergija med akademsko sfero, gospodarstvom in vlado je nujna in še vedno mogoča. Določiti je treba le ključnega nosilca sprememb. To zagotovo mora biti gospodarstvo, znanstveniki in akademiki pa naj se na te vlečne konje navežejo.

Le skupaj smo lahko bistveno uspešnejši kot vsak za sebe.

 

Samo Hribar Milič

Generalni direktor GZS

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.