Zapri

Arhiv: UO GZS o Manifestu industrijske politike in učinkih strukturnih ukrepov

Sporočilo medijem

 UO GZS o Manifestu industrijske politike in učinkih strukturnih ukrepov


 Ljubljana, 6. april 2016 - UO GZS je na današnji seji izpostavil nezadovoljstvo s samo 5 nedvomno sprejetimi predlogi ukrepov iz Manifesta industrijske politike ter pozval koalicijo k čim hitrejšemu sklicu treh odborov DZ, s ciljem, da se odziv in aktivnosti Vlade RS bistveno izboljšajo, konkretizirajo in pospešijo. Člani UO so z direktorjem UMAR razpravljali o pomladanski napovedi in nujnih ukrepih za izboljšanje razmer v Sloveniji ter sprejeli predlog Letnega poročila GZS za leto 2015.

 Predsednik GZS Marjan Mačkošek je uvodoma dejal, da je v Manifestu industrijske politike, ki ga je kreirala strateška skupina Slovenija 5.0 jeseni lani, 25 prednostnih predlogov ukrepov Vladi RS za izboljšanje poslovnega okolja in hitrejši razvoj industrije ter z njo povezanih dejavnosti. Decembra so trije odbori Državnega zbora s sklepom naložili Vladi RS, da se do teh predlogov opredeli. To je naredila do konca februarja. Zdaj čakamo na sklic treh odborov DZ, kjer bo razprava na to temo.

 Izvršni direktor GZS Goran Novković je odziv vlade na Manifest industrijske politike podrobneje komentiral. Kot je povzel, vlada sicer retorično podpira večino predlogov. Vendar je konkretnih odgovorov premalo ali pa se jim je vlada celo izogibala. Pogosto je pri svojih zavezah oziroma obljubah podala tudi zelo pozne roke (tudi v letu 2021). Pri aktualni davčni reformi je posebej opozoril, da predlog GZS in ZDSS predvideva 328 mio evrov za razbremenitev plač 570.000 zaposlenih. Po drugi strani pa sindikati javnega sektorja zahtevajo 380 mio evrov samo za 160.000 javnih uslužbencev. Na vladi je, da se letos odloči, ali bo korektno razdelila učinke gospodarske rasti med volivce v Sloveniji.

 UO GZS je zato izrazil nezadovoljstvo s samo 5 nedvomno sprejetimi predlogi ukrepov iz Manifesta industrijske politike ter pozval koalicijo k čim hitrejšemu sklicu treh odborov DZ, s ciljem, da se odziv in aktivnosti Vlade RS bistveno izboljšajo, konkretizirajo in pospešijo. Vlado je pozval k resnim strukturnim spremembam, zlasti zaradi ohlajanja globalnega gospodarstva. Hkrati je apeliral na vlado, da pri pozitivnih ukrepih s poznim rokom te roke skrajša, da jih bo uresničila do konca mandata v letu 2018.

 Boštjan Vasle, direktor Urada za makro ekonomske analize in razvoj (UMAR), je predstavil Pomladansko napoved in učinke nekaterih strukturnih ukrepov v Sloveniji. Opozoril je na poslabšanje pričakovanj v mednarodnem okolju ter na občutno znižanje državnih investicij v Sloveniji v letošnjem letu (kar za 3%). V pomladanski napovedi predvidevajo le še 1,7-% rast BDP v 2016. Nadaljevalo se naj bi izboljševanje razmer na trgu dela, pričakovana je krepitev rasti plač, predvsem kot posledica plačnih dogovorov v javnem sektorju. Bruto plače naj bi se povečevale v javnem sektorju v tekočem in naslednjem letu bolj kot v zasebnem. Neravnotežji pričakuje Vasle v letu 2016 na področju gibanja cen (deflacija) ter investicij (presežek varčevanja nad investicijami). Vidi tri področja, ki preprečujejo, da bi slovensko gospodarstvo lahko v večji meri izkoristilo svoj potencial: zaostanek v produktivnosti, staranje prebivalstva (demografske spremembe) ter strukturna neskladja v javnih financah.

 Mačkošek je komentiral, da tudi predstavljene napovedi UMAR potrjujejo, da je treba na strukturnih reformah vztrajati. Člani UO GZS so v razpravi izpostavili, da nobena vlada doslej ni celovito pristopila k razrešitvi ključnih izzivov Slovenije, temveč se ukrepov lotevajo le parcialno. To povzroči, da se vrtimo v začaranih krogih. Kritični so bili do predstavljene rasti investicij v letu 2017, saj nova finančna perspektiva le manjši delež sredstev predvideva za investicije, ostalo pa za raziskave in razvoj, učinki bodo torej vidni šele veliko kasneje. Skeptični so tudi do s strani Umarja napovedanega dviga plač v zasebnem sektorju v letu 2017 in se sprašujejo, če je pri tem upošteval morebitno razbremenitev plač razvojnih kadrov, za kar se GZS že dolgo zavzema. Opozorili so tudi, da v gradbeništvu v letošnjem letu ocenjujejo padec obsega dela za 20%.

 Na svoji seji je UO GZS obravnaval tudi predlog Letnega poročila GZS leta 2015. Pri tem je generalni direktor GZS Samo Hribar Milič med drugim povedal, da so znašali merljivi dosežki lobiranja GZS v lanskem letu prek 300 mio evrov. UO je predlog poročila o delu GZS za leto 2015 in ga posredoval skupščini GZS v potrditev.

 Dodatne informacije: Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.