Zapri

Arhiv: Mednarodni dan dizajnerskega razmišljanja



Ljubljana, 29. maja 2018 – Prek 150 udeležencev iz Slovenije, Avstrije, Italije, Francije in Nemčije je danes razpravljalo o vključevanju dizajnerskega procesa razmišljanja in uvajanju novih inovativnih pristopov, ki bodo vodili do novih produktov in storitev po meri odjemalce. Dogodek je organiziran v okviru projekta DesAlps z namenom promocije dizajnerskega razmišljanja za inovacijske namene v ekosistemu alpske regije.


Samo Hribar Milič, izvršni direktor Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), je uvodoma izpostavil pomen dizajnerskega razmišljanja (Design Thinking – DT) za inoviranje. Inovativnost vidi kot ključ do uspeha, tako za gospodarstvo kot celotno družbo. GZS je v Razvojnem partnerstvu postavila ambiciozne cilje do leta 2025, s katerimi bi se izvoz povečal na 50 mrd evrov in dodana vrednost na zaposlenega na 60.000 evrov. Za dosego teh ciljev je tudi inovativnost izrednega pomena, je poudaril.

Direktor t2i iz Italije, Roberto Santolamazza, verjame v inovacijsko moč soustvarjanja in oblikovanja. To vključuje prepričanje, da je lahko z oblikovanje ali drugim pristopom kreativnega mišljenja iskati nove rešitve. Izpostavil je, da je dizajnerski način razmišljanja mogoče uporabiti tako za male kot velike organizacije. Predstavil je tudi tim. DT laboratorije (DT-Lab), ki bodo delovali kot centralizirane točke znanja o dizajnerskem razmišljanju ter bodo zagotavljali visoko kakovostna izobraževanja o DT, namenjena podjetjem, posameznikom in posrednikom. Z namenom izboljšati mrežo okoli DT Lab-ov in nadgraditi nadnacionalnost takšnega modela, bo DT Lab-e podpirala DT skupnost, tako imenovani Virtualni Training Centri DesAlps (https://test.designthinkinglab.eu).

Marko Hren iz Službe vlade RS za razvoj in evropsko kohezijsko politiko je povedal, da slovenska strategija pametne specializacije temelji na treh prioritetnih stebrih, ki se aplicirajo na 9 področij uporabe: digitalno, krožno ter s(industrija) 4.0. Dizajnersko razmišljanje je po njegovih besedah ključni element, ki povezuje vse projekte.

Po mnenju prof. dr. Jonathana Edelmana iz Hasso Plattner Institut-a, Postdam, se je DT v zadnjih letih transformiralo, kakšna pa bo njegova prihodnost, je odvisno od tega, kako globoko se bo vkoreninilo, kako dobro bomo znali pojasniti, kako deluje. Uspešnost in dolgoročnost DT-ja je odvisna od razumevanja in izvajanja identifikacije problema, opredelitve okoliščin, analize podatkov, dobivanja vpogleda, kreiranja prototipa, testiranja, ovrednotenja rezultatov ter ponovitev. Spregovoril je o primerih dobre prakse kreiranja vrednosti s pomočjo dizajnerskega razmišljanja na treh ravneh – v proizvodih in storitvah, v odnosih do odjemalcev in partnerjev ter v spremembah v infrastrukturi ter na ravni organizacije. Izpostavil je, da dizajnersko razmišljanje zmanjšuje tveganja, povečuje zadovoljstvo odjemalcev in njihovo vpletenost ter zmanjšuje stroške razvoja. Hkrati je poudaril pomen empatije, ki jo uvaja dizajnersko razmišljanje, pri uveljavitvi digitalizacije.

Prof. dr. Birgit Schenk (Hochschule für öffentliche Verwaltung und Finanzen, Ludwigsburg) je po korakih predstavila pristop, kako z dizajnerskim razmišljanjem (DT) narediti javno upravo bolj prijazno za uporabnike, pri čemer so bili pri uporabljeni metodi upoštevani tako vidik menedžerjev v javni upravi, kot vidik zaposlenih in državljanov.

V popoldanskem času bodo delavnice o prihodnosti DT, DT za trajnostne proizvode in storitve ter DT kot podpori pri prehodu MSP podjetij v digitalizacijo in industrijo 4.0.



This project is co-financed by the European Regional Development Fund (ERDF) through the Interreg Alpine Space programme
.


Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.