Zapri

Arhiv: Članstvo v EU ter uvedba evra za Slovenijo pozitivna

 

FOKUSNI KOMENTAR GZS: Članstvo v EU ter uvedba evra za Slovenijo pozitivna

24. 05. 2019

Pred nedeljskimi volitvami v Evropski parlament je Analitika GZS ocenila učinke članstva Slovenije v EU in skupni valuti. Tako se je v 15 letih slovensko gospodarstvo tudi na podlagi članstva v EU-28 okrepilo. Izvoz blaga smo povečali za 141 %, uvoz blaga pa za 117 %, kar pomeni, da smo okrepili medsebojne povezave. Realna blaginja se je okrepila za tretjino. Članstvo v območju evra (od 2007) je Sloveniji prineslo tudi cenovno stabilnost, kar pomeni, da so cene v zadnjem desetletju naraščale le po 1,2-odstotni stopnji.

Dvig realne blaginje za 10 odstotnih točk

Sloveniji je v 15 letih uspelo dvigniti kupno moč s 72 % evropskega standarda na 82 %. BDP na prebivalca se je dvignil s 13.900 na 22.200 EUR. Realna blaginja na prebivalca se je okrepila za tretjino, kar je bilo sicer pol manj kot v preostalih državah, ki so hkrati vstopila v EU, a je bila Slovenija že v 2014 druga najbolj razvita država, za Ciprom.

Tri četrtine izvoza v države EU

V 15 letih smo tudi na podlagi članstva v EU-28 okrepili svoje gospodarstvo ter ga še močneje povezali z državami članicami, ker so se odstranile ovire pri trgovanju. Več kot tri četrtine izvoza ustvarimo z državami EU, območjem, ki je tradicionalno oblikovalo tudi naše poslovne navade ter tradicijo industrijske družbe. Spadamo v skupino industrijskih držav srednje Evrope, kjer predelovalne dejavnosti predstavljajo med 20 in 25 % dodane vrednosti v gospodarstvu. Zaradi tega je brezposelnost v tej regiji precej nižja. V EU smo vstopili s 6,3-odstotno brezposelnostjo, ta je sedaj 4,4-odstotna. Ob tem je stopnja zaposlenosti presegla 75 % ter je nad povprečjem EU (73 %). Produktivnost dela je v Sloveniji naraščala še enkrat hitreje kot v povprečju v državah EU ter je najvišja med novimi članicami EU.

Z evrom do več plusov kot minusov

Članstvo v območju evra (od 2007) je Sloveniji prineslo tudi cenovno stabilnost, kar pomeni, da so cene v zadnjem 10-letju naraščale le po 1,2-odstotni stopnji. S tem smo ohranili realno ustvarjeno blaginjo prebivalstva, na drugi strani pa gospodarstvu onemogočili hitrejšo prilagoditev pri izgubljeni konkurenčnosti (obdobje 2006-2008) z morebitnim padcem tečaja lastne valute. Izgubljeno konkurenčnost smo tako morali pridobivati z notranjim znižanjem cen, torej s počasnejšo rastjo plač, hitrim znižanjem podjetniške zadolženosti ter zniževanjem javno-finančnega primanjkljaja. Temelje, ki smo jih uspešno ustvarili v obdobju 2014-2018, so dobra osnova za preprečevanje nastanka podobnih nesorazmerij, kot smo jim bili priča. Spoštovanje priporočil Evropske komisije se je izkazalo kot pravilna pot do ponovnega doseganje hitrejše gospodarske rasti. Zaradi visoke razvitosti bomo kmalu tudi postali neto plačnik v proračun EU, kar pa ne smemo jemati kot znamenje neuspeha, temveč kot približevanje razvoja najbolj razvitim članicam EU.

 Pripravila: Analitika GZS

 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.