Zapri

Ustrezno ravnanje z odpadno plastiko terja različne pristope

Ljubljana, 29. november 2019 – Udeleženci zaključne konference Retracking so izmenjali izkušnje pri ravnanju z odpadki iz kompozitov in drugih plastičnih materialov ter se posvetili vprašanju, katere rešitve so najprimernejše in izvedljive. Slovenija in svet se soočata z velikimi izzivi na tem področju. Plastika zajema namreč veliko vrst materialov z različnimi lastnostmi in zahtevami za predelavo.   


 

Plastika in kompoziti so odličen material, z dolgo življenjsko dobo, ugodno ceno proizvodnje in predelave ter velikimi možnostmi uporabe. Te lastnosti bi morali kot družba ceniti in jih bolje izkoristiti, saj je najboljše preprečevati nastajanje odpadkov s podaljševanjem življenjske dobe izdelkov, njihovim vzdrževanjem in ponovno uporabo.

 

Kjer se nastajanju odpadkov ni možno izogniti, s primerno predelavo oziroma reciklažo odpadne plastike le-to vračamo v snovni tok gospodarstva. Prav s slednjim izzivom se ukvarja projekt RETRACKING. Osredotoča se na možnosti predelave kompozitnih materialov z vidika razvoja novih tehnologij in poslovnih modelov krožnega gospodarstva, ki ga je predstavil Primož Oprčkal, ZAG.  

 

Pri proizvodnji kompozitnih izdelkov in po izteku njihove življenjske dobe nastajajo odpadki, za katere v tem trenutku ne poznamo učinkovitega sistema za ravnanje z njimi. Podjetja se sicer trudijo zmanjševati količine, žal pa proizvodnje z nič odpadki ne morejo zagotoviti, sta poudarili Helena Saje, VEPLAS, in Vlasta Hafnar, Elan. Podjetja so od začetka leta 2019 soočena z mnogo višjo ceno ravnanja z odpadki in rešitve so nujno potrebne, sta poudarili.    

 

Kako deluje krožno gospodarstvo, sta predstavila Giorgio Betteto, Gees Recycling, in Marko Petelin, Infordata Sistemi. Podjetji sta sodelovali pri digitalizaciji postopka reciklaže ter vzpostavili možnost sledenja recikliranim materialom s sodobno digitalno tehniko. Možnosti koristne uporabe predelanega materiala je predstavil Nevij Baruca, Technol, in poudaril, da je potrebna le kritična mera miselnega napora skupine ljudi, ki stremijo k istemu cilju, da se model krožnega gospodarjenja vpelje blizu lokacije izvora odpadkov.

 

Ko plastični materiali pristanejo med odpadki, je pomembno njihovo prepoznavanje in možnost termične izrabe kot primernejše alternative odlaganju, ko snovna reciklaža zaradi lastnosti odpadka ni več mogoče. O možnostih in prednostih, ki jih prinaša termična obdelava odpadkov, je govorila Tanja Ljubič Mlakar, Salonit Anhovo. Poudarila je, da morajo biti odpadki pred prevzemom v cementarno primerno pripravljeni. Delež izrabe odpadkov kot gorivo po raziskavah ne vpliva na emisije. Izkušnje komunalnih podjetij z različnimi odpadnimi tokovi in njihovim prepoznavanjem pa je predstavil Jože Gregorič, Voka Snaga, ki je izpostavil, da se bo v naslednjih letih tako javni kot zasebni sektor na področju ravnanja z odpadki moral preoblikovati v sektor za surovine. Procesi preoblikovanja so se marsikje že pričeli. 

 

Konferenco smo zaključili s pogledom naprej. Raziskovalci, Peter Fajs, TECOS, Mitja Jermol, IJS in Lucio Marquardt, ENECOLAB, so predstavili tehnologije pridobivanja visokokakovostnih goriv iz odpadkov in novo generacijo izdelkov iz kompozitnih materialov na osnovi odpadne plastike in papirja za potrebe avtomobilskega, embalažnega in gradbenega sektorja.

 

 

 

O projektu Retracking

V okviru projekta Retracking razvijamo konkurenčni model za pravilno ravnanje z odpadki, ki vsebujejo polimerne kompozite, utrjene s steklenimi vlakni (GFRP). Z izboljšano prepoznavnostjo in sledljivostjo snovnega toka bomo ustvarili pogoje za prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo. Projekt poteka v okviru programa sodelovanja Interreg V-A Italija-Slovenija, sofinancira ga Evropski sklad za regionalni razvoj.


Več v prilogi... 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.