Zapri

GZS podpira spremembe Uredbe o odpadkih za hitrejši prehod v krožno gospodarstvo ter spremembe gradbene zakonodaje za pospešitev investicij

Predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so danes predstavili stališča gospodarstva glede sprememb Uredbe o odpadkih in sprememb gradbene zakonodaje (v okviru ZIUZEOP). Gospodarstvo podpira predloge sprememb Uredbe o odpadkih, ker te spodbujajo prehod v krožno gospodarstvo. Prav tako podpira predlagane spremembe gradbene zakonodaje, ki skrajšujejo postopke pri pridobivanju gradbenih dovoljenj in tako pospešujejo investicije, ki so ključnega pomena za doseganje ciljev prehoda v brezogljično družbo, pa tudi za okrevanje po pandemiji covid-19.

Spremembe gradbene zakonodaje (v okviru ZIUZEOP)

Dolgotrajni postopki umeščanja infrastrukturnih in energetskih objektov v prostor in pridobivanje gradbenih dovoljenj  v Sloveniji že povzročajo zaostajanje v doseganju zastavljenih ciljev, ki se nanašajo na  prehod v brezogljično družbo, visok delež OVE (obnovljivi viri energije),  gospodarsko rast, nova delovna mesta z visoko dodano vrednostjo, večnamensko izrabo vodnih virov, stanovanjsko gradnjo, cestno in železniško infrastrukturo. Ob tako počasnem izvajanju investicij nismo dosegli ciljev OVE do leta 2020, prav tako so cilji za OVE postavljeni v Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu (NEPN) do leta 2030 pod vprašajem in praktično nedosegljivi brez pospešenih investicij. Nenazadnje so investicije v gradbeništvu pomembne tudi z vidika gospodarskega okrevanja po pandemiji covid-19.

Mag. Sonja Šmuc, generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije, izpostavlja:»Po anketi GZS iz maja in junija letos več kot polovica od 272 anketiranih podjetij napoveduje, da bodo v 2020 investirali občutno manj kot v 2019. Tudi podatki za zadnje desetletje kažejo, da v Sloveniji v primerjavi s 13 novimi članicami EU zaostajamo na investicijskem področju, epidemija pa bo ta zaostanek samo še poglobila. Glavni razlog za investicijsko zaostajanje so dolgotrajni in mukotrpni postopki pridobivanja gradbenega dovoljenja. Investicije so naložba za prihodnost, zato je treba narediti vse, da jih ohranimo v čim večjem obsegu. Predvidene spremembe gradbene zakonodaje kažejo na odločenost države, da pospeši postopke investicij in hkrati uravnoteži pravice investitorjev in civilne družbe, zato jih v GZS podpiramo.«

Gospodarska zbornica Slovenije deluje v interesu slovenskega gospodarstva pod geslom: »Če gre dobro gospodarstvu, gre dobro vsem nam«. Ob tem se vedno zavzemamo za varstvo okolja in za doseganje ciljev prehoda v brezogljično družbo. Nepotrebno podaljševanje postopkov pridobivanja dovoljenj za gradnjo ogroža naše cilje, zato je nujno, da v konstruktivnem dialogu tudi z nevladnimi organizacijami iščemo sprejemljive rešitve, ki nas bodo približale praksam v drugih državah EU. Denimo, v Nemčiji, je povprečni čas za pridobitev gradbenega dovoljenja za enostavni poslovni objekt (skladišče) za polovico krajši kot v Sloveniji, v Italiji pa za četrtino krajši.

Mag. Vekoslav Korošec, direktor Združenja za inženiring pri GZS, pojasnjuje: »Verjamemo, da imamo gospodarstvo in okoljevarstvene organizacije iste cilje: doseganje podnebnih ciljev in blaginje. Če želimo doseči zastavljene cilje do leta 2030 in do leta 2050, je potrebno postopke dovoljenj za gradnjo skrajšati in odpraviti administrativne ovire. Nova gradbena zakonodaja ne ogroža varstva okolja, ker je v celotnem sistemu še veliko varovalk, lahko pa olajša pot do doseganja ciljev, saj skrajšuje postopke pridobivanja gradbenih dovoljenj, ki so sedaj nesprejemljivo dolgi.«

Spremembe Uredbe o odpadkih

Slovenija se želi v mednarodnem prostoru predstavljati kot država z uveljavljenim krožnim gospodarstvom, v praksi pa je slika pogosto drugačna. Naš sistem upravljanja z viri je naravnan tako, da določena snov hitro postane odpadek in to tudi ostane, kar otežkoča nadaljnjo uporabo te snovi in jo obsodi na odlaganje ali uničenje. S tem izgubljamo vrednost, ki jo odpadki imajo (ne ravnamo trajnostno), hkrati pa draži procese, kar na koncu vpliva na višje cene izdelkov in nižjo konkurenčnost podjetij.  

Antonija Božič Cerar, direktorica Službe za varstvo okolja pri GZS, pojasnjuje: »Glavni namen spremenjene uredbe je definirati pot, kako lahko odpadek postane koristna snov za uporabo. Evropa se je tega izziva zavedala že pred 12 leti, ko je v direktivi iz 2008 uvedla mehanizem prenehanja odpadka. V predlaganih spremembah Uredbe o odpadkih Ministrstvo za okolje bolj jasno ureja status odpadkov oziroma prenehanje statusa odpadka. Na ta način prenaša prakso iz EU v našo državo. Tudi odpadek je namreč koristen vir, ki ga lahko ponovno uporabimo in tako zmanjšamo porabo drugih naravnih virov, a pod jasnimi pravili za zaščito okolja in zdravja ljudi. Uredba ustrezno naslavlja to problematiko, saj brez možnosti spremembe statusa odpadka ni mogoče preiti v krožno gospodarstvo, ki ga Slovenija, vsaj načeloma, promovira. V številnih državah EU so že davno prepoznali odpadke kot vir, Slovenija pa v tem oziru ostaja ranljiva in odvisna od drugih držav.«   

Zato na GZS Uredbo o odpadkih, ki končno prinaša jasnejša pravila, podpiramo. Odločitev, ali gre za odpadek ali proizvod, bo še vedno v rokah pristojnega organa, ki bo v postopku izdaje okoljevarstvenega dovoljenja presojal od primera do primera. Po sedanji uredbi se mora, denimo, tudi sveže izkopana zemljina umestiti med odpadke, zato z njo ne bi smeli izdelati gradbenega nasipa ali sanirati  rudnika, še svojega vrta ne smemo urediti z njo. To nelogičnost Uredba o odpadkih odpravlja.  Poleg tega sprememba Uredbe o odpadkih ne odpravlja nobene okoljske varovalke, temveč odpadke ustrezno umešča in omogoča njihovo nadaljnjo uporabo, kadar je to smiselno, varno, okolju neškodljivo in koristno.

Nasprotniki spremembe Uredbe zmotno navajajo, da se utegne izgubiti nadzor nad nevarnimi snovmi, zato rešitev vidijo v ohranitvi sedanje nedorečene in neživljenjske ureditve, ki tako rekoč onemogoča predelavo in ponovno uporabo predelanih odpadkov. Ta bojazen je odveč. Vsak proizvod, ki je umeščen na trgu EU, mora slediti številnim zahtevam, ki zanj veljajo. Poleg tega potrošnike in okolje varuje tudi zahtevna kemijska zakonodaja EU, ki je enotna za celotno območje EU.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.