Zapri

Arhiv: Slovenska elektroindustrija krepi rast prihodkov na tujih trgih in ustvarja priložnosti za nove investicije

Ljubljana, 1. 9. 2021 – 31. avgusta 2021 je v Ljubljani potekal dogodek Dan slovenske elektroindustrije, ki ga je pripravila Zbornica elektronske in elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenije. Na dogodku so predstavniki Gospodarske zbornice Slovenije z gosti predstavili slovensko in evropsko elektroindustrijo, izzive in priložnosti v panogi ter trende za prihodnost, odvila pa se je tudi okrogla miza s podjetniki in strokovnjaki povezanih področij.

Slovenska elektroindustrija je izrazito usmerjena proti tujim trgom, kjer v zadnjih letih izvoz konstantno raste. V letu 2020 je bila v primerjavi z letom 2019 zabeležena 1,4% rast, s 4,6 milijardami € čistih prihodkov od prodaje na tujih trgih. Prihodki, ustvarjeni na tujih trgih, predstavljajo 82,9 % (60,5 % v EU in 22,4 % izven EU) vseh čistih prihodkov od prodaje, pri tem pa je najpomembnejša uvozna in izvozna država Nemčija.

V uvodnemu nagovoru dogodka je mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS, izpostavil: ”Pomen elektroindustrije je za slovensko gospodarstvo izjemen, saj je marsikatero področje odvisno od poslovanja in rasti elektroindustrije. Pri razvoju elektroindustrije v Sloveniji pa ima pomembno vlogo tudi Gospodarska zbornica Slovenije, ki spodbuja sodelovanje vseh članov in zagotavljala potrebno podporo.

Andrej Čuš, državni sekretar Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, je v nadaljevanju povedal: “Naše ministrstvo izjemno ceni partnersko delo Gospodarske zbornice Slovenije, zato verjamemo, da bomo izzive v gospodarstvu premagali s sodelovanjem in povezovanjem. Spodbudili bomo investicije v podjetja in inovacije ter krožno gospodarstvo, podprli pa bomo tudi mlade raziskovalce, za razvoj in inovacije pa bomo namenili 110 milijonov evrov nepovratnih sredstev.”

Direktor Zbornice elektronske in elektroindustrije dr. Marjan Rihar je izrazil aktivno podporo članom zbornice in dodal, da “zbornica oblikuje in zastopa stališča do socialnih partnerjev, zakonodajnih in vladnih institucij ter drugih domačih in mednarodnih asociacij ter aktivno spodbuja tehnološko naprednost in internacionalizacijo poslovanja. Cilj slovenske elektroindustrije je doseči dodano vrednost 60.000 € na zaposlenega do leta 2025. Kljub pomanjkanjem in rasti cen surovin, predvsem polprevodnikov, ter izzivom z optimiranjem dobavnih verig znotraj panoge, so dolgoročni cilji članov Zbornice elektronske in elektroindustrije usmerjeni v zeleno transformacijo, trajnostno poslovanje, v nove procese in produkte.

V letu 2020 se je število družb v elektroindustriji povečalo in trenutno znaša 1.118 podjetij. Glavni ekonomist pri Analitiki GZS, Bojan Ivanc, je o elektroindustriji v letu 2020 povedal: “Na zaposlovanje v času krize pomembno vpliva pomanjkanje surovin in na drugi strani pomanjkanje ustreznih kadrov. Napoved za letošnje in prihodnje leto kaže na pozitivno razpoloženje v evropski industriji in rast slovenskega BDP, saj pričakujemo rast prodaje, dodane vrednosti, neto dobička in števila investicij.

Prof. dr. Polona Domadenik Muren z Ekonomske Fakultete Univerze v Ljubljani je pri tem opozorila na problem nizke produktivnosti v Sloveniji: ”Staranje prebivalstva, energetski prehod in zmanjšanje toplogrednih plinov so največji izzivi Slovenije, ki vplivajo na dvig produktivnosti. Letna realna stopnja rasti produktivnosti dela v obdobju 2000-2019 je bila namreč le 1,6 % na osebo. Višjo produktivnost bi lahko dosegli z daljšo delovno dobo in hitrejšim vstopom mladih na trg delovne sile.

Predsednica združenja evropske tehnološke industrije Orgalim, Rada Rodriguez, je predstavila izzive ter ukrepe za okrevanje po globalni krizi: ”Globalna kriza je vplivala na našo panogo, obenem pa smo lahko ponosni na postopno okrevanje in premagovanje izzivov. Hitrost okrevanja še vedno otežuje dobavljivost surovin in materialov, ki vpliva na vse sektorje panoge. Evropska unija bo namenila sredstva za okrevanje, zato imamo realne možnosti za rast.

Na okrogli mizi so vodilni strokovnjaki in predstavniki podjetij spregovorili o glavnih strateških izzivih slovenske elektroindustrije, ki zajemajo prestrukturiranje, povezovanje in naložbe v inovacije ter razvoj.
Jasna Hengović, inženirka leta 2020, projektna vodja in razvijalka programske opreme v COSYLAB d.d.: “Največkrat se soočamo z izzivi iskanja pravega kadra s specifičnimi znanji, zato sodelavce razvijamo znotraj podjetja. Težavo vidim predvsem v tem, da si mlajše generacije, predvsem dekleta, težko predstavljajo pomen inženirstva. Mislim, da bi bilo otrokom potrebno predstaviti delo in poklic inženirstva že v osnovnih šolah  ter jih tako spodbuditi v razvoj na izbranem področju inženirstva.

Matjaž Čemažar,  direktor DOMEL, d.o.o.: ”V našem podjetju izrazito pozornost posvečamo dvigu dodane vrednosti z investicijami v nove platforme in inovacije. Na letni ravni za to namenimo 10-15 % prihodkov. Procesov inoviranja učimo svoje zaposlene skozi štipendijsko shemo, znotraj katere mlad kader in študente vključujemo v proces inoviranja, vse od ideje do rojstva izdelka. Mislim, da bi morala podjetja bolj izkoristiti moč blagovnih znamk, saj sta povezovanje in izkoriščanje znanj v celotni industriji precej nizka.

Matija Novak, direktor RLS d.o.o.: ”Ker smo izrazito nišno usmerjeni, potrebujemo stalno inoviranje in razvoj zaposlenih. Naše naprave moramo namreč razvijati sami, zato moramo razmišljati za obdobje 5-10 let naprej. V zaposlenih iščemo specifična znanja, zato nove sodelavce večinoma vzgajamo znotraj podjetja. Naše zaposlene učimo inoviranja skozi identifikacijo problema in predlogi rešitev, ter na podlagi povratnih informacij trga. Tako združujemo tržno in inovacijsko učenje, opažam pa razkorak med znanjem v šolah in znanjem na trgu dela.”

Marko Drobnič, predsednik Združenja kovinskih materialov in nekovin ter predsednik uprave Talum d.d. Naš največji izziv v teh nepredvidljivih časih je stabilnost poslovnega okolja. Na našo stabilnost močno vpliva oskrba z materiali in surovinami ter na drugi strani mikrookolje našega področja. Mislim, da bi v Sloveniji morali bolj intenzivno razmišljati o kulturi delovanja, da bi dosegli večjo in hitrejšo inovacijsko transformacijo.

 

***

Zbornica elektronske in elektroindustrije pri Gospodarski zbornici Slovenija združuje 160 podjetij, katerih glavna dejavnost je proizvodnja elektronskih in električnih izdelkov ter z njimi povezanih storitev. Člani Zbornice elektronske in elektroindustrije ustvarijo 2/3 vseh prihodkov v panogi elektroindustrije in 56 % dodane vrednosti celotne panoge.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.