Veleposlaništvo Japonske v Sloveniji vabi vse zainteresirane na dogodek Družba 5.0 / Society 5.0, ki bo letos pokril področje pametnega kmetijstva. Izvedite več o japonskih prizadevanjih za trajnostno družbo s pomočjo pametnega kmetijstva in praks preciznega kmetovanja.
Obveščamo vas, da od 1.3.2022 veljajo nove cene za licence in dovolilnice.
Vstop ali širitev na tuje trge je večplasten proces. Na določeni točki je potrebno narediti pregled, se usmeriti na ciljni trg in preveriti vaš potencial. To lahko storite skozi trifazni proces: RAZIŠČI, PRIPRAVI, VSTOPI. Pri tem lahko naletite tudi na različne ovire, kot so dostop do tržno-informacijskih podatkov in analitičnih orodji, pa tudi mreže strokovnjakov na različni področjih. Tem oviram se lahko izognite, če se pridružite spomladanskemu krogu Pospeševalnik Izvoza. Več o tem, kako učinkovito do ciljnih kupcev, pojasnjuje Ines Čigoja iz Centra za mednarodno poslovanje GZS v hitrem poslovnem nasvetu.
V strateškem dokumentu Horizonti prihodnosti, ki je plod sodelovanja GZS in gospodarstvenikov, so izpostavljene ključne razvojne prioritete gospodarstva ter cilji in ukrepi za vzpostavitev učinkovitega, konkurenčnega in prebojnega poslovnega okolja. Opredeljena so štiri ključna področja - Zeleni prehod in digitalizacijo, Povezljivost, Reindustrializacijo ter Vlogo države in finančnega sistema, znotraj vsakega področja pa po tri podpodročja z osrednjimi cilji in konkretnimi ukrepi. Pri celostni obravnavi ciljev in preko 130 konkretnih ukrepov so se izčistile tri horizontalne povezave: kadri, zeleni prehod in digitalizacija. Prav pri vseh štirih stebrih slovenskega gospodarskega preboja so v središču ustrezno usposobljeni kadri. Podrobneje bodo ukrepi predstavljeni na Vrhu slovenskega gospodarstva 23. marca 2022. Članek je izšel v prvi letošnji številki revije Glas gospodarstva.
Služba vlade Republike Slovenije za kohezijsko politiko (SVRK) je novembra objavila dokument Izhodišča programa za izvajanje Evropske kohezijske politike v obdobju 2021-2027 (EKP 2021-2027), kjer bo imela Slovenija možnost počrpati 3,2 milijarde evrov sredstev. Članek je objavljen v prvi letošnji številki revije Glas gospodarstva.
Na današnjem srečanju Posvetovalne skupine za krizno situacijo v Ukrajini, Rusiji in Belorusiji, ki bo delovala v okviru Gospodarske zbornice Slovenije, so se zbrali predstavniki slovenskih podjetij, ki so intenzivno vpeta v poslovanje z Ukrajino, Rusijo in tudi Belorusijo. Danes so izoblikovali tudi konkretne predloge, najpomembnejši se nanašajo na pridružitev državam, ki nasprotujejo ukinitvi SWIFT-a, zavarovanje terjatev za projekte, ki so že v teku ter oblikovanje tima v okviru Centra za mednarodno poslovanje pri GZS, ki se bo odzival na vprašanja posameznih podjetij.
Partnerski konzorcij ProsperAMnet vas z veseljem vabi na konferenco z naslovom »Kako povečati učinkovitost storitev & trende izvoza storitev pri naprednih proizvajalcih«, kjer nam bodo evropski izbrani govorci (Francesca Pozzar (IT), Mito Mihelič (SI), Rabe Henning (DE), Richard Ferkas (HU) in Thomas Lamprecht (AT)) predstavili svoje izkušnje na področju storitvizacije, oblikovanja storitev in prihodnosti storitev ter kako podjetja na ta način lahko povišajo svojo dodano vrednost. Tematika je zanimiva za vsa podjetja, ki želijo izvažati svoje produkte in storitve na tuje trge. Spletna konferenca bo organizirana 8. 3. 2022 od 9.00—16.00 ure v okviru projekta Interreg Central Europe ProsperAMnet - Progressing Service Performance and Export Results of Advanced Manufacturers Networks, organizira pa jo Gospodarska zbornica Slovenije.
»Vojaško agresijo Ruske federacije na neodvisno državo Ukrajino bo močno občutilo tudi evropsko gospodarstvo. Za slovensko gospodarstvo to pomeni, da se bo soočalo s posledicami kriznega dogajanja na dveh njegovih zelo pomembnih trgih. Poslovanje z Rusijo in Ukrajino bo po današnji invaziji in pričakovanem odzivu Zahoda še težje.Gospodarska zbornica Slovenije si bo tudi v tej krizni situaciji prizadevala za podporo pri iskanju odgovorov na izzive. Jutri se bo na GZS prvič sestala Skupina podjetij za Ukrajino in Rusijo,« je pojasnil generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti.
Vabimo vas na delavnico, kjer se boste med drugim seznanili z zakonodajo s področja ravnanja z odpadki in ravnanja z embalažo in odpadno embalažo, zahtevami in obveznostmi s področja ravnanja z odpadki, ugotovili boste kakšna je razlika med komunalno in ne-komunalno embalažo in komu jo oddamo ali prepustimo ... Rok za OBVEZNO poročanje je 31. 3. 2022. Izvirni povzročitelj, zbiralec in/ali predelovalec odpadkov je obvezan oddati Poročilo o nastalih odpadkih in ravnanju z njimi, zbiranju oz. obdelavi. Izvirni povzročitelj odpadkov lahko poročilo predloži pisno ali elektronsko, zbiralec in obdelovalec pa samo elektronsko s pomočjo informacijskega sistema IS-odpadki. Pravilnost podatkov pri poročanju temelji na pravilno izpolnjenih evidenčnih listih v aplikaciji IS-Odpadki. Na podlagi Uredbe o embalaži in odpadni embalaži mora proizvajalec in/ali »embaler« in/ali pridobitelj embaliranega blaga izbrani Družbi za ravnanje z embalažo štirikrat letno v elektronski obliki poročati podatke o embalaži, dani na trg v RS, oziroma neposredno ministrstvu, če gre za individualni sistem zbiranja odpadne embalaže.