Ljubljana, 23. april 2013 – Ob pripravi vladnih ukrepov in pred skorajšnjo objavo nacionalnega reformnega paketa so nagrajenci GZS izrazili svoja pričakovanja oz. pobude.

Končajte prevlado dolžnikov
Mag. Vojmir Urlep, predsednik uprave Lek farmacevtska družba, d. d.:

"Slovenija potrebuje takojšnjo uveljavitev zakona o slabi banki in hiter prenos slabih terjatev brez nepotrebnega odlašanja, takojšen začetek privatizacije državnih podjetij in bank. Kupnina naj se porabi za spodbude gospodarstvu in sanacijo javnih financ, nikakor pa ne za plače v javnem sektorju.

Nujna sta znižanje obdavčitve dela z uvedbo socialne kapice ali na drug primeren način in sprememba insolvenčne zakonodaje v smeri, ki bo končala prevlado dolžnikov in omogočila upnikom najhitrejše poplačilo njihovih terjatev."

Znižajte stroške dela
Marjana Lavrič Šulman, direktorica, Futura DDB, d. o. o.:

"Na prvem mestu, sicer že mnogokrat slišano, a nikoli udejanjeno: znižati je potrebno stroške dela. Prav bi nam prišlo tudi plačilo DDV-ja v skladu s plačanimi in ne z izstavljenimi računi, glede na splošno prevladujočo in obremenjujočo plačilno nedisciplino. Zakonsko predvideni maksimalno dopuščani plačilni roki tudi niso pravi signal; poleg tega, da v primeru kršenja ni učinkovitega načina za sankcioniranje. Prijeten signal gospodarstvu bi bila enakovrednost poslovnih partnerjev v odnosih, ki jih imamo podjetja z javno upravo. Vsi vemo, kakšni plačilni roki veljajo za eno, kakšni pa za drugo stran."

Prekličite visoke prispevke
Andrej Gradišnik, glavni direktor Metala Ravne, skupina SIJ:

Nadaljevati moramo z varčevalnimi ukrepi. Cilj: znižanje proračunskega primanjkljaja pod tri odstotke. Vendar trajnih dvigov davkov ne bi smeli uvajati. Predlagamo začasen dvig DDV za dva odstotka za obdobje dveh let. Ob tem je treba učinkovito zagnati velika naložbena vlaganja v panogah, ki so bila v krizi najbolj prizadeta.

Za izboljšanje konkurenčnosti je potrebna reforma delovne zakonodaje v smeri večje prožnosti zaposlovanja in nagrajevanja ter postopnega zniževanja obremenitve dela pri nadpovprečno visokih plačah hkrati z reformo visokega šolstva. Upravljanje državnih naložb je potrebno predati tujim specializiranim skladom. Čim prej potrebujemo tudi konkurenčne cene energentov, kar pomeni znižanje cene plina in preklic nepremišljeno sprejetega Akta o določitvi prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije in ohraniti prispevke na ravni leta 2012.

Po svež denar
mag. Dejan Turk, predsednik uprave Si.mobil, d.d.

Časa ni več. Dovolj smo govorili, potrebno je takojšnje ukrepanje,predvsem na področju reforme trga dela, privatizacije in tujih naložb ter sanacije bančnega sistema. O reformi trga dela bomo lahko govorili šele s spremembami davčne zakonodaje in uvedbo socialne kapice. Z nedokončanimi privatizacijami in nejasnimi signali glede tujih naložb izgubljamo zaupanje mednarodnih finančnih trgov. Številna slovenska podjetja potrebujejo svež denar. Za mnoga prezadolžena podjetja so tuji lastniki edini vitalni vir razdolžitve in izboljšanja kapitalske strukture, kar je tudi pogoj, da postane podjetje ponovno primeren partner tudi za banke. Forma sanacije bančnega sistema ta trenutek niti ni ključna. Pomembno je, da banke nemudoma ponovno pričnejo opravljati svoje poslanstvo – zagotavljanja svežih virov za realizacijo dobrih projektov. Bankam in bančnikom preprosto ne more biti vseeno, da podjetja množično propadajo. V njihovo reševanje se morajo kot največji upniki vključevati aktivno in pravočasno.

Rešujte le obetajoča podjetja
Andrej Repše, direktor, ARMAT PROJEKT, d. o. o. :

Če želi vlada Alenke Bratušek ohraniti kredibilnost in zaupanje, mora nujno pričeti z izvajanjem konkretnih projektov, ki bodo vsaj najbolj podhranjenemu gradbeništvu omogočila delo in nova zaposlovanja. Tu mora odločno pripraviti dostop do projektov zdravim slovenskim podjetjem, tako kot to počnejo v sosednjih državah. Reševati prezadolžena podjetja pa je smiselno le, če ta podjetja tekoče poslujejo pozitivno in če s projekti prestrukturiranja uprave teh podjetij dokažejo, da imajo zagotovljeno delo in varen denarni tok za uspešno poslovanje naprej. Urgentno naj vlada pospeši energetske obnove javnih objektov ter projekte tretje razvojne osi, MGRT pa naj ponovno razpiše vire za subvencioniranje tehnologij, ki jih zdrava podjetja potrebujejo za konkurenčnejši nastop, za povečanje izvoza in ohranitev delovnih mest. Povečanje davka na dodano vrednost brez sočasne razbremenitve gospodarstva prispevkov in obdavčitev plač, pa ni prava rešitev.

Nična toleranca do korupcije in goljufij
Janez Novak, direktor družbe RLS Merilne tehnike, d. o. o.

"Izdelati dobro analizo stanja državnih podjetij, ustanov in bank, ukrepati v smislu dobrega gospodarja ter na transparenten način prodati tisto, česar nujno ne potrebujemo. Iz izkupička spodbujati znanost in uspešna tehnološka podjetja na eni strani ter trajnostni razvoj turizma in kmetijstva na drugi. Pripraviti večje infrastrukturne projekte na področju prometa, komunale in energetike. Pobrati čim več davkov in povečati učinkovitost državne administracije za zadovoljstvo uporabnikov - davkoplačevalcev. Čim prej uveljaviti pravno državo z nično tolerance do tistih, ki ne plačujejo računov ter davkov in prispevkov v dogovorjenem roku. Nična toleranca do korupcije in ostalih goljufivih dejanj. Uveljaviti socialno državo in zagotoviti pomoč vsem, ki si sami v trenutni situaciji ne morejo pomagati, obenem pa ponuditi javna dela in spodbuditi socialno podjetništvo ali druge oblike samoorganiziranja za vse tiste, ki so sicer brezposelni, a sposobni in pripravljeni prijeti za delo."