Rdeča nit današnjega 3. Dne delodajalcev, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije (GZS), je bil dokument »Za dostojno delo«, ki ga je Vlada objavila spomladi. Udeleženci  so razpravljali o zakonu o delovnih razmerjih tri leto po uveljavitvi ter izmenjali poglede in predloge njegovih morebitnih sprememb. Izvedena anketa o najbolj potrebnih spremembah delovnopravne zakonodaje je potrdila nujnost fleksibilizacije odpovedi pogodbe o zaposlitvi.

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je uvodoma povedal, da vlada v Sloveniji lažna dilema, ali je trg dela preveč reguliran in preveč duši delodajalske ambicije ali pa premalo zaščitniški in omogoča najrazličnejše oblike prekarizacije in socialne izključenosti številnih zaposlenih. Po eni strani delodajalci opozarjajo, da je trg prereguliran in nefleksibilen, po drugi strani, to potrjujejo tudi analize, je vse več prekarnosti in nelegalnih oblik dela na črno. Ocenjuje, da bodo še več norm, še večja nefleksibilnost in rigidnost pripeljali k še več prekarnosti. Treba je oblikovati kompromis, ki bo omogočal izvajanje varne prožnosti. V tem kontekstu podpira spremembe v smeri lažje odpovedi pogodbe o zaposlitvi, pri čemer pa je z ustreznimi pravnimi normami treba zagotoviti, da ne bo prišlo do izkoriščanja.

V primeru kršitve pogodbenega razmerja s strani delavca lahko delodajalec izbira med redno odpovedjo iz krivdnega razloga, izredno odpovedjo ali disciplinskim postopkom. Metka Penko Natlačen iz Pravne službe GZS je opozorila, da mora pri tem delodajalec pretehtati dejansko in pravno stanje kršitev ter pravne učinke, ki jih želi z izbranim postopkom odpovedi doseči. Če želi biti v morebitnem sodnem sporu uspešen, mora skrbno slediti vsem postopkovnim zahtevam.

Odvetnica Tanja Bohl je spregovorila o odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga kot načinu prenehanja delovnega razmerja zaradi razlogov na strani delodajalca. Izpostavila je, da mora biti taka odpoved utemeljena, zato je bistveno, da delodajalec sledi zakonsko predpisanemu postopku, pri tem pa ne pozabi na dejansko stanje in utemeljitev odpovednega razloga. Ravno to utemeljenost mora dokazati tudi v primeru sodnega spora pred sodiščem, zato je pomembno, da si pravočasno priskrbi dokaze, ki mu bodo služili tako za dokazovanje dejanskega obstoja zatrjevanega odpovednega razloga, kot tudi za dokazovanje pravilnosti izvedbe samega postopka odpovedi.

Od vseh prekarnih oblik dela je po mnenju Mateja Kovačiča iz Ernst&Young davčno najbolj ugodno delo preko s.p., ki davčno osnovo ugotavlja z normiranimi odhodki. Ob tem je opozoril na pogoste primere, ko posameznik s.p. registrira in delo opravlja na podlagi civilnopravne pogodbe z naročnikom, čeprav so prisotni elementi delovnega razmerja. Dodal je še, da trenutni sistem hkrati z neprožno delovnopravno zakonodajo spodbuja tako delodajalce kot posameznike k agresivnemu iskanju alternativnih načinov dela namesto dela po pogodbi o zaposlitvi. Rešitev vidi zlasti v razbremenitvi dohodka iz zaposlitve z vidika dohodnine in socialnih prispevkov, saj bi se na ta način motivacija za prekarnost z davčnega vidika izrazito zmanjšala.

Med udeleženci dogodka je bila izvedena tudi anketa o najnujnejših spremembah delovnopravne zakonodaje. Izkazalo se je, da večina pričakuje povečanje fleksibilnosti pri odpovedi delovnih razmerij.