Trije prednostni ukrepi za digitalizacijo malega gospodarstva


video utrinki s 6. Vrha slovenskega gospodarstva

Ljubljana, 16. maj 2017 – Prijaznejši digitalni obrazci, zahtevki in aplikacije, izobraževanje za digitalizacijo in poenotenje standardov so prioritetni ukrepi za hitrejšo digitalizacijo malega gospodarstva. To je izpostavilo prek 200 gospodarstvenikov na današnjem 6. Vrhu malega gospodarstva v organizaciji Gospodarske zbornice Slovenije (GZS).

·         Tretjina zaposlenih in samozaposlenih v gospodarstvu ima pomanjkljive e-veščine ali jih sploh nima.

·         Le tretjina družb si izmenjuje notranje podatke po elektronski poti (ERP).

·         17 % družb uporabljajo socialna omrežja v korporativne namene.

·         13 % MSP prodaja prek spleta (18. mesto v EU).

·         Le 9 % majhnih podjetij uporablja radijsko identifikacijsko tehnologijo, ki je ključna za internet stvari.

 

Poslovna mobilnost je vse bolj dinamična. Prav digitalizacija je motor te mobilnosti. Digitalizacija je najbolj dinamična spremenljivka sodobnega razvoja družbe in gospodarstva. Tistega, ki ne bo sledil sodobnim digitalizacijskim trendom, bodo tekmeci prehitevali po levi in po desni. Znotraj gospodarstva prav MSP-ji potrebujejo največ pomoči in podpore, saj najtežje sledijo izjemno hitrim spremembam na področju digitalizacije, je povedal generalni direktor GZS Samo Hribar Milič.

Državni sekretar na ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo Aleš Cantarutti  je dejal, da imajo številna projektna sredstva, ki so namenjena MSP, številna podjetja pa so vključena tudi v strateška razvojno inovacijska partnerstva (SRIP-e). Več kot 70 milijonov je MGRT namenil za spodbujanje internacionalizacije, sejemske nastope, tržne raziskave, partnerstva za nastope na tujih trgih. Pozval je k dialogu in povezovanju gospodarstva, ki naj še vedno teče preko GZS in OZS, opomnil pa je tudi, da so vrata MGRT vedno odprta za gospodarstvo.

3 prioritetni ukrepi iz Male DigitAgende 2017:

·         Lažje in preglednejše poslovanje MSP: Digitalni obrazci, zahtevki in aplikacije: resetiranje in posodobitev sistema (42% udeležencev)

·         Hitrejši razvoj MSP: Izobraževanje za digitalizacijo (34 % udeležencev)

·         Poslovna podpora MSP:  Poenotenje standardov (39% udeležencev)


Andreja Kert iz Ekoniusa, članica strateške skupine Podjetniška Slovenija pri GZS,  je predstavila ukrepe za lažje in preglednejše poslovanje MSP. Poudarila je, da si želijo podjetniki poenostavitve in ukinitve številnih vrst poročanja oz. posredovanja obveznih podatkov državnim institucijam ter poenotenja delovanja in sodelovanja med posameznimi državnimi institucijami. Pri vsebinski operativni izboljšavi javnega naročanja je opozorila tudi na nujnost poenotenja razpisne dokumentacije različnih javnih naročnikov za enake/podobne storitve/blago ter dosledne uporabe evropskih standardov, meril in postopkov.

 

Martin Žigo iz podjetja Paradajz, je izpostavil primer pretiranih zahtev za poročanje, kjer moraš na enostavno temo poslati dve poročili o monitoringu in štirikrat izpolniti iste obrazce, vsakič za različne institucije. Sabina Lozinšek iz Optiprinta je pozvala državo k vzpostavitvi centra za podporo podjetjem pri digitalizaciji in uporabi novih tehnologij. 

Andrej Kositer iz Agenda Open Systems pa je izpostavil, da nas lahko le razumevanje procesov pripelje do digitalizacije procesov.

 

Tomaž Jug iz Editorja, tudi član strateške skupine Podjetniška Slovenija pri GZS, je predstavil predloge ukrepov za hitrejši razvoj MSP. Potrebna je opredelitev ustreznejše klasifikacije novih kompetenc in delovnih mest, poleg tega pa tudi segmentiranje zaposlenih glede na potrebe in sposobnosti za pridobivanje novih  znanj. Povedal je, da so majhni ponudniki pri financiranju projektov pogosto izločeni, zato podjetniki predlagajo spremembo davčne zakonodaje za lažjo vzpostavitev virtualnih turističnih agencij ter močnejšo digitalno promocijo ponudnikov slovenskega butičnega turizma prek STO. Zavzel se je tudi za razvojne vavčerje za digitalizacijo znotraj podjetij. Slovenija ima možnost oblikovati vse potrebne kompetence. Potrebujemo zakonski. Digitalizacija je področje, kjer smo lahko resnično prvi v Evropi. Poudaril je, da je digitalizacija področje, kjer smo lahko resnično prvi v Evropi. 

 

Mitja Lotrič, Lotrič Meroslovje, je pozval k uvedbi digitalnih vavčerjev kot strateške usmeritve Slovenije za krepitev MSP. Aleksander Mladovan, Park Lijak, je poudaril, da slovenska zakonodaja ne pozna mikro (butičnega) ponudnika, zato naj se vsa zakonodaja prilagodi tej butičnosti. Janko Kodila iz podjetja Kodila pa je izpostavil, da so absolutni stroški za digitalizacijo MSP enaki ne glede na velikost podjetja in opozoril na pretirane zahteve za poročanje.  

 

Igor Zorko iz podjetja ZZI, sicer podpredsednik GZS, je spregovoril o ukrepih za poslovno podporo MSP. Podjetjem in podjetnikom predlaga več izobraževanja zaposlenih za pridobivanje večjih in novih kompetenc v povezavi z digitalizacijo. Med predlogi iz Male DigitAgende je navedel tudi (re)organizacijo poslovanja podjetij v smislu standardizacije procesov in postopkov kot osnove za (nadaljnjo) digitalizacijo, ki mora biti v korist podjetjem samim. Zato je nujna poenostavitev izbire in implementacija digitalnih rešitev za mala podjetja po panogah. Država, zbornice in IT podjetja bi morali skupaj poiskati cenovno sprejemljive in uporabnikom prijazne digitalne rešitve. 

 

Podjetnik Andrej Raspor je opozoril, da mladi nimajo digitalnih kompetenc, ki jih MSP potrebujejo. V tej luči je tudi Edo Strnad iz Zavoda SDT opozoril, da naj Vlada RS v čim večji meri uporabi znanja, ki jih v Sloveniji na področju pridobivanja digitalnih kompetenc že imamo saj, kot je spomnil Aleksander Bastl, iz podjetja Bass, večina ljudi še vedno razmišlja analogno. Marjan Batagelj iz Postojnske jame pa je kljub temu opomnil, da je treba poiskati sorazmernost med analognim in digitalnim. 

 

Aleš Cantarutti  je v odzivu dejal, da Slovenija potrebuje strategijo hitrega reagiranja hitrih rešitev brez izgube časa, kar zahteva GZS. V zvezi z MSP testom je omenil, da bodo kmalu reprezentativne zbornice imele večjo vlogo pri MSP testu. MGRT predlaga, da podjetja posredujejo svoje ideje in predloge, kako najbolj učinkovito porabiti EU sredstva, namenjena za pomoč podjetjem pri dvigu digitalnih kompetenc.

 

Generalni direktor GZS Samo Hribar Milič je sklenil današnji dogodek z mislijo, da nam spremembe narekujejo oblikovanje učinkovitega izobraževanja za večjo digitalno konkurenčnosti malega gospodarstva v prihodnje. 

Fotogalerija