Sporočilo za javnost

 UO GZS o razvojnem partnerstvu, plačah in pomanjkanju kadrov

 Ljubljana, 5. decembra 2017 – Na današnji seji Upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) so člani UO razpravljali o razvojnem partnerstvu, krepitvi socialnega dialoga, problematiki zaposlovanja tujcev ter predlogu Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti. UO se je zavzel za uskladitev stališč reprezentativnih delodajalskih organizacij glede izhodišč za oblikovanje novega plačnega modela ter izhodišč za pogovore o spremembah minimalne plače. UO je sprejel tudi predlog Integralnega plana GZS za leto 2018 in ga predlagal v potrditev Skupščini GZS.  

 UO GZS se je seznanil z aktivnostmi za realizacijo Razvojnega partnerstva treh generacij 2018-2025 in krepitev socialnega dialoga. Predsednik GZS Boštjan Gorjup je poudaril zastavljene cilje – do leta 2025 povečati izvoz na 50 mrd evrov in dodano vrednost na prek 60.000 evrov na zaposlenega. Te ambiciozne cilje bo mogoče doseči le z različnimi ukrepi na področju mladih, aktivne populacije in generacije 55+ (več). V tem času je bil že dosežen dvig praga pri obdavčitvi nagrade za poslovno uspešnost iz sedanjih 70 % na 100 % povprečne plače, za kar so se skupaj zavzeli GZS in ZSSS.

 

Mitja Gorenšček je predstavil projekt postavitve izhodišč za oblikovanje novega plačnega modela in prenovitve modela usklajevanja plač. Kot je dejal, je napočil trenutek, da skušamo letna pogajanja s sindikati postaviti na bolj pozitivne temelje. Cilj je razviti nov poslovni model med delodajalci in delojemalci, ki bo na podlagi novega evropsko primerljivega plačnega sistema in na podlagi vnaprej izbranih kazalnikov zagotavljal zadovoljstvo vseh deležnikov. Formula za nagrajevanje naj bi bila sestavljena iz razmerja med inflacijo in produktivnostjo ter panožno specifičnega faktorja. Cilji novega plačnega sistema naj bi bili, ob pogoju, da se masa izplačanih plač ne bo povečala, odprava uravnilovke izplačanih plač, večja transparentnost in primerljivost stroškov dela, lažja primerljivost plač in stroškov dela s tujimi okolji ter spodbudnejši in davčno ugodnejši sistem oblikovanja plačne politike.

 Namestnik direktorja Pravne službe GZS Igor Knez je spregovoril o minimalni plači, ki predstavlja enega od pomembnejših delov socialnega dialoga. Slovenija ima po razpoložljivih podatkih najvišje razmerje med minimalno in povprečno plačo v EU (54 %). Prav tako imamo nominalno osmo najvišjo minimalno plačo v EU. Stopnja tveganja revščine za zaposlene je v primerjavi s številnimi državami relativno nizka; po drugi strani pa je tveganje revščine nezaposlenih relativno visoko. Knez je poudaril, da bi morali, ko primerjamo minimalno plačo, primerjati ne samo neto izplačilo plače, temveč tudi vse ostale prejemke, ki jih delavec prejme. Končno izplačilo je bistveno višje. K temu dodatno prispevajo socialne pravice (nižje plačilo vrtca, otroški dodatki …). Ker je predvolilno obdobje, so pritiski na dvig minimalne plače veliki. MDDSZ bo predlagalo dvig minimalne plače nad prag tveganja revščine ter novo formulo usklajevanja, »zato je dobro, da smo delodajalske organizacije, če se le da, glede stališč usklajene«, je še dodal. UO GZS je vodstvu GZS predlagal uskladitev stališč reprezentativnih delodajalskih organizacij glede izhodišč za oblikovanje novega plačnega modela in izhodišč za pogovore o spremembah minimalne plače. 

 V nadaljevanju so se člani UO seznanili s planom dela GZS za prihodnje leto. Ključni ciliji GZS so poleg Razvojnega partnerstva za tri generacije 2018-25 še kadrovska vrzel na trgu dela, poslovno okolje, digitalizacija, internacionalizacija, podpora inovativnosti ter blagovna znamka GZS in članstvo. Generalna direktorica GZS mag. Sonja Šmuc je usmeritve in aktivnosti GZS v okviru posameznega cilja podrobneje predstavila. Izpostavila je tudi, da naj bi bila zaradi kompleksnosti in pretirane decentralizacije ustanovljena delovna skupina za učinkovitejšo GZS. Predstavlja si manjše število zbornic in združenj, z boljšo medsebojno povezanostjo. UO je sprejel sklep, ki generalni direktorici narekuje, da pripravi vse za ustanovitev delovne skupine, ki bi v letu 2018 pripravila tak predlog. Integralni plan GZS za leto 2018 je UO sprejel in ga predlagal v potrditev Skupščini GZS.

 Dr. Andrej Friedl, svetovalec generalne direktorice GZS, je podal informacijo o predlogu Zakona o raziskovalno-razvojni dejavnosti ter njegovih ključnih pomanjkljivosti. Ta ne ureja celotnega razvojnega ciklusa s ciljem prenosa znanja v gospodarstva. Tudi bazične raziskave v skladu s predlogom ne zajemajo vseh prednostnih področij strategije pametne specializacije. Posebej je izpostavil nujnost ponovne vzpostavitve tehnološke agencije. UO GZS je sodelujočim predstavnikom GZS pri oblikovanju tega zakona naložil, da vztrajajo na dosedanjih predlogih GZS z namenom, da bo sprejet takšen zakon, ki bo podlaga za učinkovit preskok slovenskega gospodarstva v družbo znanja z visoko dodano vrednostjo, vključno s ponovno vzpostavitvijo močne tehnološke agencije.

 Na seji je bila razprava tudi o problematiki zaposlovanja tujcev. Kot je povedal predsednik GZS, postaja vprašanje, kako najti primerne kadre, velik izziv za celotno gospodarstvo in družbo. V bodoče bomo kadrovsko odvisni od zaposlovanja tujih kadrov, je potrdil Igor Knez, in dodal, da se velika večina članic EU ukvarja s podobnimi težavami. GZS je pripravila nekaj ciljanih ukrepov, ki bi jih morali skupaj z Vlado in drugimi deležniki nasloviti. Med temi je navedel razširitev deficitarnih poklicev, uvedbo posebnega pospešenega postopka za zaposlovanje kadrov z visoko dodano vrednostjo v specifični dejavnosti ali podjetju, nove bilateralne sporazume z balkanskimi državami ter sprostitev zaposlovanja hrvaških državljanov.

 Člani UO GZS so nabor ukrepov na področju zaposlovanja tujcev podprli in predlagali oblikovanje delovne skupine za uvedbo hitrejšega postopka pridobivanja dovoljenj za zaposlovanje tujcev in izvedbo drugih strateških ukrepov.