Mediji

Na Brdu pri Kranju gospodarstveniki o nadaljnji internacionalizaciji slovenskega gospodarstva


Na Brdu pri Kranju je danes potekala 2. nacionalna konferenca o internacionalizaciji slovenskega gospodarstva. Osrednjega letnega dogodka se je udeležilo več 400 gospodarstvenikov iz vse Slovenije, najvišji predstavniki države, mešanih gospodarskih zbornic in poslovnih klubov.
Sogovorniki so se strinjali, da je treba okrepiti blagovno znamko Slovenije, povečati sodelovanje med podjetji, saj je – predvsem zaradi majhnosti naše države – povezano lažje konkurirati in uspeti na globalnih trgih. Še več bo treba vlagati v inovacije in razvoj storitev in produktov z višjo dodano vrednostjo ter trženje blagovnih znamk podjetij na tujih trgih. Podporno okolje nudi različne instrumente in storitve, ki so podjetjem na voljo. Še vedno pa je med slovenskimi podjetji prisotna premajhna samozavest in pogum pri širjenju poslovanja na tuje trge.

 

»Danes ni vprašanje, ali naslednja kriza bo ali ne, temveč le, kako hitro bo do nje prišlo in kako globoka bo,« je na predstavitvi globalnih trendov izpostavil prof. dr. Mojmir Mrak. »Če so bili razlogi zadnje krize predvsem v slabostih finančnega sektorja, bo razloge naslednje krize možno iskati v geostrateških razmerah, vzpostavljanju nove globalne ureditve, protekcionizmu, ki ga spremljajo »valutne vojne« ter kibernetskih napadih.« Po eni strani je svet danes sicer bolje pripravljen na krizo, po drugi pa so centralne banke v pogojih nizkih obrestnih mer za učinkovito monetarno politiko omejene, države so bistveno bolj zadolžene, globalno finančno upravljanje pa je močno oslabljeno. Za stabilno Slovenijo je ključno, da ostane vpeta v EU. Strategijo 2030 je ocenil kot nabor želja. Nujno je artikulirati strateške prioritete na osnovi razpoložljivih prednosti. V primeru »brexita« bo v evropskem proračunu manj denarja za kohezijo in kmetijstvo, je opozoril dr. Mrak in dodal, da bo kohezijska politika resen izziv za vlado, predvsem z vidika, kako razdeliti denar. Sicer pa makro presežek v višini 5 % kaže na to, da so bile v Sloveniji narejene velike spremembe.

Na okrogli mizi z naslovom »Več izvoznikov, več trgov in višja dodana vrednost« so svoja videnja soočili predstavniki različnih institucij in podjetij. Ajda Cuderman, v.d. direktorice Javne agencije SPIRIT Slovenija, je izpostavila pomen krepitve blagovne znamke Slovenija. V drugi polovici leta bo fokus na kampanji »Green, Creative, Smart« na pozicioniranju Slovenije kot prebojne in močne države tako na področju internacionalizacije kot tudi države za investiranje. Podjetjem svetuje, da izkoristijo storitve podpornega okolja in opozarja, da so slovenska podjetja pogosto premalo samozavestna za vstop na tuje trge, hkrati pa preveč sramežljiva pri iskanju  pomoči s strani državnih institucij. Marko Gorjup, direktor – predsednik poslovodstva TPV, je opozoril na pomanjkanje primernih kadrov. Avtomatizacija, robotizacija in digitalizacija bi morala biti strateška usmeritev vsaj določenega dela gospodarstva za prihodnost. Prenos znanja med velikimi in malimi podjetji že sedaj poteka, je bil jasen. Tudi po njegovem prepričanju je potrebno še več sodelovanja, samozavesti in poguma.

Vodja Sektorja za bilateralno gospodarsko sodelovanje na zunanjem ministrstvu (MZZ) Iztok Grmek zagovarja krepitev poslovanja na tretjih trgih. S tem namenom MZZ načrtuje odpiranje novih ekonomskih predstavništev v okviru gospodarske diplomacije, verjetno pa tudi novih veleposlaništev v državah, kjer še nismo prisotni, npr. v Južni Koreji. Strinjal se je, da je nujno povečati prepoznavnost slovenskih blagovnih znamk, saj pogosto ni neposredne povezave med blagovno znamko in slovenskim poreklom. Direktor Celjskih mesnin in podpredsednik GZS za internacionalizacijo Izidor Krivec je izpostavil, da bi zagotavljanje bančnih garancij in drugih finančnih instrumentov pomagalo slovenskim izvoznikom pri poslovanju na tujih trgih. Poudaril je problematiko velikosti in obsega proizvodnje slovenskih agroživilskih podjetij. Predvsem zaradi majhnosti, nizke prepoznavnosti in visokih stroškov vstopa na tuje trge je nujno sodelovanje in združevanje slovenskih podjetij pa tudi pomoč države.

Po mnenju Devida Palčiča, direktorja Robotine, bi morali na državnem nivoju izvesti selekcijo proizvodov in storitev, katerih izvoz bi država sistematično podpirala. Podobno kot Krivec, zagovarja sodelovanje in združevanje slovenskih izvoznikov. Na ta način bi ustvarili tako imenovano »virtualno velikost« slovenskega gospodarstva in posameznih panog. Ključne izzive vidi v zvišanju položaja slovenskih podjetij v verigi vrednost, promociji blagovnih znamk in povečanju količin izdelkov za izvoz. Država naj bi sredstva, namenjena pospeševanju izvoza, bolj ciljno usmerila in ne preveč razpršila. Po besedah Simona Pöpperla, vodje oddelka Poslovne storitve na Slovensko-nemški gospodarski zbornici, ima nemška zbornica mrežo 133 predstavništev po svetu. Ta zastopajo interese nemškega gospodarstva in nemškim podjetjem svetujejo pri nastopanju na tujih trgih. V okviru načrtovanega sodelovanja z GZS bodo slovenska podjetja dobila dostop do te mreže, priložnost pa vidi tudi pri skupnem nastopu z nemškimi podjetji na tretjih trgih.

Generalna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije Sonja Šmuc je izpostavila veliko število različnih akterjev, ki se v Sloveniji ukvarjajo s področjem internacionalizacije. Nujna bi bila optimizacija tega sistema. Glede geografske usmerjenosti malih in srednjih podjetij, ki se šele odločajo za izvoz, zagovarja postopno usmerjenost najprej na bližnje, v drugem koraku pa tudi na bolj oddaljene trge. Pri tem je nujno podjetja ustrezno izobraziti v okviru podpornega okolja. Jernej Tovšak, generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo in tehnologijo na gospodarskem ministrstvu, je posebej poudaril, da je ukrep številka ena, s katerim država pomaga pri vstopu na oddaljene trge, krepitev blagovnih znamk. Za ta ukrep ministrstvo namenja 7 mio evrov. Omenil je tudi spodbujanje malih in srednje velikih podjetij (MSP) na področju digitalizacije. Strinjal se je z nujnost prenosa izvoznih znanj velikih podjetij na MSP. Predsednik uprave Luke Koper Dimitrij Zadel je izpostavil, da mora država zagotoviti stabilnost okolja, da bodo podjetja lahko konkurirala na tujih trgih, kjer tržišče ni enostavno. Velika podjetja naj pomagajo tudi malim. Nujna je razvitost infrastrukture.

Na okrogli mizi »Vloga bank in finančnih organizacij pri pospeševanju slovenskega izvoza« so se sogovorniki strinjali, da so finančne spodbude za mikro in mala podjetja nujne. Slovenski podjetniški sklad ima letos za slovenske izvoznike na voljo 120 mio eur finančnih spodbud. SID banka ponuja kot glavni produkt za izvozna podjetja zavarovanje izvoza. Poleg tega pa so dopolnili kar nekaj novih produktov za uspešno internacionalizacijo. Banke imajo še vedno ključno vlogo pri podpori slovenske internacionalizacije. Na voljo imajo neposredne korespondenčne odnose s tujimi bankami in lahko zato ustrezno podprejo slovenska izvozna podjetja. Predstavniki gospodarstva so pozdravili bančne in druge finančne produkte za podporo izvoza in si želijo nadaljnjega dobrega sodelovanja, še posebej v primeru poslabšanja pogojev poslovanja na globalnem trgu. Pri tem se zavedajo, da se morajo sami pripraviti na krizo skozi diverzifikacijo proizvodnega portfelja ter usmerjenostjo na izdelke z višjo dodano vrednostjo. Gospodarstvo bankam in finančnim organizacijam predlaga vzpostavitev aktivne poslovne inteligence na izven evropskih trgih.

Na okrogli mizi o ukrepih države za razvoj inovacij in spodbujanje internacionalizacije ter mednarodno razvojno sodelovanje so govorci poudarili, da je za uspešen prodor na tuje trge treba o tem sprejeti strateško odločitev v podjetju. V tem procesu je treba vložiti napor in sredstva v inovacije in raziskave ter pridobiti vse potrebne informacije o tujem trgu, preden se podjetje odloči za vstop na tuji trg. Gre za dolgoročno odločitev podjetja,  podporni ukrepi države pa sledijo vsem fazam rasti izvoznika. Gospodarsko ministrstvo s svojimi podpornimi ukrepi sledi vsem sodobnim izzivom v mednarodnem okolju. Za uspešen nastop na tujih trgih je potrebno izkoristiti vse močne vzvode pomoči in ukrepov od vavčerskega sistema, e-poslovanja in digitalizacije, partnerstev, mednarodnega razvojnega sodelovanja, pa vse do bolj strukturiranih oblik razvojne internacionalizacije. Bolj kot so oddaljeni trgi, tem več koordinacije in skupnega sodelovanja je potrebno tako na državni kot podjetniški ravni. Globalno konkurenčni bomo lahko zgolj z izdelki in storitvami z višjo dodano vrednostjo, ki so posledica tehnološke dovršenosti in sistematičnega ter izdatnega vlaganja v raziskave in razvoj. Le s tem pristopom bomo lahko sledili zastavljenemu cilju povečane dodane vrednosti na zaposlenega.

Udeleženci panela »Moč blagovnih znamk« so se strinjali, da je blagovna znamka države I feel Slovenia močna znamka. Blagovna znamka države pomembno prispeva tudi k ugledu blagovnih znamk podjetij, s tem pa tudi k doseganju višje dodane vrednosti v izvozu. Za močno blagovno znamko je potrebna dobra osnova, ki temelji v dobrih izdelkih in storitvah, ki jo morajo znati dobro nadgraditi v nekaj več. Za krepitev blagovne znamke bi podjetja morala vlagati več sredstev v razvoj in trženje le teh. Udeleženci panela so  videli v kampanji Green. Creative Smart. ustrezno osnovo za promocijo slovenskega gospodarstva v tujini, s katero bi se lahko  po njihovem mnenju poistovetilo vsako slovensko podjetje.

Na okrogli mizi »Slovenija v globalnem ekonomskem prostoru« pa so udeleženci podarili, da lahko s storitvami gospodarske diplomacije dodatno okrepimo prisotnost slovenskih podjetij na oddaljenih trgih. Izpostavili so, da procesi digitalizacije postajajo prioriteta in vodilo rasti konkurenčnosti. Umetna inteligenca in inovacije pa postavljajo Slovenijo v sam vrh globalnih trendov. 

Naslov letošnje konference izpostavlja skupen, sicer ambiciozen cilj države in gospodarstva, to je do leta 2025 doseči 50 milijard izvoza in 60.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega. 2. nacionalno konferenco o internacionalizaciji organizirajo Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo RS, Javna agencija SPIRIT Slovenija, Gospodarska zbornica Slovenije in Ministrstvo za zunanje zadeve RS.

 

*    *    * 

Dodatne informacije za novinarje o konferenci…

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.