Mediji

Arhiv: Hrana prihodnosti in/ali prihodnost hrane?

Ljubljana, 11. november 2019 –  Hrano, ki bo okusna, zdrava in sprejeta med kupci, je mogoče zagotoviti le s povezovanjem industrije, institucij znanja in politike ter z nadgradnjo tradicije z inovativnimi tehnologijami, so se strinjali udeleženci današnje konference Future Food. Odprta je bila tudi istoimenska razstava, ki bo v Domu gospodarstva do 10. januarja 2020. Dogodek je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju s SRIP Hrana, ob podpori MGRT in Javne agencije Spirit Slovenija.

Generalna direktorica GZS Sonja Šmuc je uvodoma poudarila, da danes na GZS odpiramo že četrto razstavo pod blagovno znamko Future, ker želimo dosežke, ustvarjene v okviru SRIP predstaviti širši javnosti. Industrija prihodnosti je zelena, kreativna, sodelujoča in pametna. V živilski industriji inovativnost temelji na povezovanju tradicionalnosti z modernim življenjskim slogom, novimi tehnologijami in storitvami. Kjer se združi znanje, tehnologije in strokovnost, da se proizvede zdravo, varno in primerno, zmagamo vsi, je dodala. Med dosežki v okviru partnerstva SRIP Hrana je izpostavila katalog živil za javno naročanje ter napredek na področju vzpostavitve prvega senzoričnega centra za hrano v Sloveniji.

Dr. Tatjana Zagorc, direktorica GZS - Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP), meni, da so agroživilci premalo samozavestni in se premalo pohvalijo z uspehi, ki jih dosegajo. Živilska industrija je šesti največji zaposlovalec v Sloveniji, s tem pa so povezana še številna druga delovna mesta. Kazalniki slovenske živilskopredelovalne industrije vztrajno rastejo. Življenjski stil se spreminja in temu je potrebno slediti z vsemi tehnologijami in znanjem. ZKŽP svoje aktivnosti usmerja tudi v to, da mlade zadržijo v branži, je še dodala.

 

Državni sekretar na Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS dr. Jože Podgoršek je izpostavil nujnost celostne obravnave področja hrane. Povezovanje je ključno - tako v okviru SRIP Hrana kot tudi povezovanje od primarnega sektorja do prodaje. Pohvalil je vključevanje mladih v aktivnosti ZKŽP. V sektorjih si želi stabilnosti in višje samooskrbnosti. Varnost potrošnikov ostaja prva, sledi kvaliteta s čim več kratkimi verigami. Po njegovem prepričanju morajo inovativnim idejam slediti tuje investicije. Ministrstvo bo v prihodnje podjetja podpiralo tudi z investicijami, je dodal. Podgoršek je pohvalil pristop ZKŽP k javnim prehranskim obratom, med katerimi je ena aktivnost tudi katalog javnega naročanja.

 

Največje izzive kmetijstva vidi izr. prof. dr. Andrej Simončič s Kmetijskega inštituta Slovenije v izboljšanju produktivnosti in konkurenčnosti, hitrih spremembah tehnologij ter prilagajanju okoljskim zahtevam. Izpostavil je pomembnost verig vrednosti. Kmetijstvo je gospodarska dejavnost in ne sme biti odvisna od države in javnih subvencij.

 

Prof. dr. Nives Ogrinc z Instituta Jožef Stefan je izpostavila pomen pametne specializacije. Predstavila je tehnologije, ki lahko pomagajo podjetjem pri novih in izboljšanih tehnoloških postopkih. Brez sodelovanja tako s podjetji kot fakultetami ali drugimi raziskovalnimi inštitucijami ne bi prišli do takih rezultatov, je bila jasna.

 

Brez razvoja ni (živilskega) podjetja, je dejal doc. dr. Boris Kovač iz Mlinotesta, obenem predavatelj na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Rast podjetja je v nasičenih trgih najlažje doseči preko vpeljave novih izdelkov in storitev. Rezultat razvoja je lahko nova tehnologija ali nov izdelek, ki ima različne stopnje tehnološkega razvoja.

 

Po besedah dr. Mateje Modic iz Žita mora biti hrana predvsem okusna. Razvoj novih živil je drag in kompliciran, vendar z razvojem dosežemo večjo dodano vrednost izdelka. Je tudi priložnost za sodelovanje industrije in znanstvenih institucij ter skupne projekte.

Aktivnosti so usmerjene v razvoj novih funkcionalnih izdelkov ter novih izdelkov.

 

Ali bo potrošnik novo živilo kupil, je odvisno od tega, kako kompleksno živilo doživlja, je dejala doc. dr. Mojca Korošec iz Biotehniške fakultete UL. Tudi pomanjkljive, polovične in izkrivljene informacije, ki jih potrošnik dobiva, vplivajo na odnos potrošnika do inovacije. Prepričana je, da izobraževanje potrošnikov ni dovolj, da bi se odločali za nova reformulirana živila.

 

Na okrogli mizi z naslovom Hrana prihodnosti in/ali prihodnost hrane so se udeleženci strinjali, da se je treba usmeriti v širjenje znanja in ne neznanja, povezovanje industrije, institucij znanja in politike, ter tradicijo nadgrajevati z inovativnimi tehnologijami, da bomo zagotovili hrano, ki bo okusna, zdrava in sprejeta med kupci. »Zaenkrat skačemo po betonu in imamo dober odriv, kaj bo šele v prihodnosti, ko bomo skakali po trampolinu,« je komentirala moderatorka dr. Petra Medved Djurašinović iz GZS-ZKŽP. Dr. Tatjana Zagorc je dejala, da se bomo pri razvoju hrane morali v prihodnosti kdaj tudi upreti. To kar temelji na dejstvih in znanosti (npr. GSO, iniciative v povezavi z živinorejo …) mora biti korektno razloženo ljudem in prikazovati resnično plat zgodbe. Po mnenju izr. prof. dr. Andreja Simončiča bi se morala povprečna starost kmeta, ki je sedaj 57 let, zmanjšati, poleg tega bi morali imeti kmetje boljše pogoje za delovanje, da bi lahko vnesli v kmetijstvo več inovativnosti. Kmetijstvo je eno, percepcija ljudi v odnosu do hrane pa je postala nekaj drugega. Potreba po mesu bo ne glede na napovedi, da bo zelenjava meso prihodnosti, še vedno prisotna.

Prof. dr. Nives Ogrinc je izpostavila, da se danes živilstvo pojavlja ne samo na Biotehniški fakulteti in Institutu Jožef Stefan, ampak tudi drugje. Strateško partnerstvo je vsekakor spodbudilo širše sodelovanje in povezovanje na tem področju. Sodelovanje med znanostjo in gospodarstvom je na bistveno višjem nivoju kot pred petimi leti, znanost pa vsekakor ni sama na sebi namen, ampak se aktivno vklaplja v gospodarstvo.

Tradicija je premalo, meni doc. dr. Boris Kovač. Potrebno je dodati nove tehnologije in postopke za razvoj hrane, ki bo kakovostna, okusna, zdrava in jo bodo kupci sprejeli.

Po prepričanju dr. Mateje Modic je kruh dobrina, ki jo poznamo vsi in izhaja iz tradicije, ki pa ji je treba dodati moderne dosežke. Že na industrijski način pripraviti tako dober kruh, kot ga pečejo babice, je lahko dosežek.

Doc. dr. Mojca Korošec pa je poudarila, da lahko znanost pripomore, da skozi projekte pametne specializacije doprinesejo znanje in so poligon, kjer se povezujejo praksa, znanje in izkušnje.

 

Po konferenci sta generalna direktorica GZS Sonja Šmuc in dr. Tatjana Zagorc slavnostno otvorili razstavo dosežkov slovenske industrije in institucij znanja na področju slovenskega kmetijstva in živilstva, ki bo v Domu gospodarstva odprta vse do 10. januarja 2020.

 

***

Razstava dosežkov slovenske industrije in institucij znanja – Future Food

11. 11. 2019 – 10. 1. 2020 v Domu gospodarstva, Dimičeva 13, Ljubljana

Na razstavi FUTURE FOOD svoje inovativne rešitve predstavljajo podjetja in institucije znanja s področja slovenskega kmetijstva in živilstva. Razstava FUTURE FOOD je organizirana kot »showroom« rešitev in izdelkov s poudarkom na inovativnih dosežkih in novih rešitvah Slovenije. Na tokratni razstavi sodelujejo Ljubljanske mlekarne, Mlekarna Planika, Optifarm, Perutnina Ptuj, Pivovarna Laško Union, Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Inštitut Jožef Štefan, Kmetijski inštitut Slovenije in Nacionalni inštitut za biologijo.

Razstava FUTURE FOOD je že četrta razstava, organizirana pod enotno blagovno znamko FUTURE. Vse razstave FUTURE in pripadajoče konference so organizirane v partnerstvu z različnimi strateškimi razvojno-inovacijskimi partnerstvi (SRIP-i). Tokratno razstavo FUTURE FOOD organizira GZS v sodelovanju s SRIP Hrana ter ob podpori Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo RS in Javne agencije SPIRIT Slovenija.

Vabljeni na ogled razstave!

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.