Zgolj 2-odstotna rast na medletni ravni v 3. četrtletju 2019 je precej izven našega intervala pričakovanj (2,6 % in 3,0 %) oziroma nižja od pričakovane srednje vrednosti (2,8 %).

Negativne revizije podatkov o pretekli rasti še vedno prisotne

Današnja objava BDP v 3. četrtletju nakazuje znatno upočasnjevanje gospodarske rasti v Sloveniji, kar je skladno s trendi v EU-28 oz. v državah srednje Evrope. Zaradi enega delovnega dne več v 3. četrtletju je bila realna rast na medletni ravni 2,3 %, brez upoštevanja koledarskega učinka pa 2 %. Prav tako je Statistični urad RS vnovič revidiral podatke o rasti v predhodnem četrtletju oziroma je znižal oceno rasti s 2,6 % (1. ocena) na 2,3 %. To pomeni, da je bila tudi pretekla rast nižja, kot smo prvotno pričakovali.

Med višegrajskimi državami nižje le še Slovaška

Sezonsko prilagojena rast pri 2 % v Sloveniji je bila znotraj skupine višegrajskih držav nižja le na Slovaškem (1,8 %), kjer pa se je rast upočasnila kar za 0,6 odstotne točke. V tej skupini držav je v povprečju sicer znašala 3,3 %. Pri razlogih za upočasnitev gospodarske rasti je potrebno poudariti, da so ti v Sloveniji različni kot v višegrajskih državah. Rast potrošnje gospodinjstev je bila v Sloveniji izrazito visoka (+4,3 %), in sicer kljub padcu prodanih osebnih vozil (-3 %). Več sredstev so tako gospodinjstva namenila potrošnji vsakodnevnega blaga (pohištvu, beli tehniki). Tudi izvoz blaga se v Sloveniji ni upočasnil. Nasprotno, rast pri 5 % realno je bila višja kot v predhodnem polletju (pri 4,5 %). Ključen razlog za izrazit padec v gospodarski dinamiki je bil povezan z nižjimi investicijami v poslovne zgradbe in transportno opremo, kar odraža trend previdnosti poslovnih subjektov. Investicije v stanovanjske zgradbe so ohranile visoko rast. Tudi dinamika vlaganj v stroje in opremo (pri 4 %) je bila podobna kot v predhodnih letih. Manj investicij v poslovne zgradbe je po naši oceni prehodni pojav, ki je zaradi majhnosti slovenske ekonomije relativno pogost, kar pomeni, da v prihodnjih četrtletjih vseeno pričakujemo njihovo rast. Nižje investicije v transportno opremo pa nakazujejo precej nižjo rast povpraševanja po prevozu tovora v Sloveniji in regiji, ki je povezan z upočasnjevanjem rasti industrijske proizvodnje. Vseeno nas je tako velik padec prodaje tovornih vozil presenetil.

Tujski turizem šibka točka

Segment potrošnje tujih turistov pri nas je bila druga šibka točka, ki je prispevala k pomembni upočasnitvi rasti izvoza storitev. Ta rast se je znižala s 6,8 % v 2. četrtletju na 3 % v 3. četrtletju 2019. Rast prenočitev tujih turistov in še posebej njihova potrošnja se je v 3. četrtletju znatno upočasnila, kar je povezano tudi z odličnim turističnim izkupičkom v predhodnem letu. Med večjimi skupinami gostov je bilo čutiti predvsem upad števila gostov iz Italije in Združenega kraljestva, kar je bilo najverjetneje povezano s slabim gospodarskim stanjem v teh državah. Delno pa je upočasnitev povezana tudi z manjšim številom letov družbe Adria Airways.

V 2019 rast verjetno šibkejša od 2,9 %

Pri Analitiki GZS ohranjamo oceno letne rasti BDP pri 2,9 %, vendar smo mnenja, da so se znatno povečala tveganja za doseganje nižje rasti. Povprečna rast v prvih 3. četrtletjih namreč znaša 2,7 %. Za naslednje leto ocenjujemo, da bo rast na podobni ravni (2,7 %), k čemer bodo navsezadnje prispevali tudi 4 delovni dnevi več v 2020. V kolikor bo Statistični urad RS nadaljeval s tradicijo zniževanja preteklih ocen gospodarske rasti, je verjetna ocena rasti bližje 2,5 % kot pa 3,0 %.