Mediji

Arhiv: Predlog Zakona o varstvu okolja izriva krožno gospodarstvo

Predlog novega Zakona o varstvu okolja je do 19. februarja že drugič v javni obravnavi, saj je ministrstvo v prvem poizkusu prejelo izredno veliko pripomb na zakon. Po sedmih mesecih tišine je ministrstvo, kljub zelo obsežni tematiki, omogočilo samo skrajšano, 14-dnevno javno razpravo. Nenavadna naglica pri tako pomembnem zakonu vzbuja v strokovnih in gospodarskih krogih nezaupanje in zadržanost.

Da gre za še en vladni predlog zakonskih sprememb, ki niso dovolj premišljene, izhaja iz dveh dejstev:

  • na GZS po hitrem pregledu ocenjujemo, da so bili že julija podani predlogi gospodarstva ter strokovne in tehnična javnost večinoma prezrti (kar postavlja pod vprašaj smiselnost javnih razprav in pozive ministrstva, da deležniki podamo svoje pripombe in predloge),
  • sama oblika predloga zakona, ki je obsežen in nepregleden, je celo brez oštevilčenih strani, kar kaže na hitrost in površnost pri pripravi (prepričani smo, da bi tako pripravljeno vlogo ARSO zavrnilo).

Če je v skrajšanem obdobju, ki je na voljo za ponovno podajanje pripomb, že težko ugotoviti, katere pripombe so bile sploh upoštevane (in zakaj niso bile), je še težje oceniti, kako bodo nove predlagane sistemske rešitve vplivale na dejansko stanje ravnanja z odpadki v prihodnosti v gospodarstvu in družbi.

V novem Zakonu o varstvu okolja smo na GSZ pričakovali rešitve, ki bodo Sloveniji omogočile upravljanje z odpadki v skladu z načeli krožnega gospodarstva. Trenutno stanje je namreč nezavidljivo in zaskrbljujoče. Odpadki se kopičijo, s tem pa tudi problemi. V Sloveniji smo zašli - namesto prehoda iz linearnega v krožno gospodarstvo smo naredili premik nazaj v točkovno gospodarstvo, ko odpadki obstojijo na točki, kjer ne bi smeli.

Toda prve strokovne ocene novega zakonskega predloga kažejo, da bo stanje na področju odpadkov še slabše. Pripravljavci zakona so ponovno pokazali, da odpadkov ne vidijo kot surovin krožnega gospodarstva, temveč kot smeti, ki jih je treba prepovedati in omejiti. In se, če se le da, pretvarjati, da jih ni ali se delati, da so problem nekoga drugega. Dobrih praks in rešitev, kot jih poznajo v tujini, pripravljavci zakona ne želijo prenesti v slovensko okolje. Dejstva, da so slovenski odpadki slovenski problem, pa ministrstvo kljub številnim problemom in zapiranju meja za izvoz odpadkov še ne razume.

Strah pred odpadki in njihovo predelavo od ministrstva prehaja na širšo javnost. V javnosti narašča odpor do predelave kakršnekoli vrste odpadkov na kakršenkoli način, čeprav odpadke proizvajamo vsi in ima njihova predelava lahko veliko vrednost.

Objavljeni predlog uvaja nove, pri nas še nepreverjene sistemske rešitve na področju odpadkov, ki bodo občutno vplivale na gospodarstvo in tudi na širšo družbo. Prehod v krožno gospodarstvo in novi zeleni dogovor namreč temeljita predvsem na boljšem obvladovanju snovnih tokov v odpadkih, s preprečevanjem njihovega nastajanja tudi s ponovno in večkratno rabo izdelkov in njihovih sestavnih delov, ter snovno in tudi energetsko izrabo odpadkov. Temu se bomo morali prilagoditi tudi v Sloveniji in prevzeti odgovornost za odpadke, ki jih proizvajamo, kar terja življenjske in praktične rešitve ob ustrezni zaščiti okolja in zdravja ljudi.

Ker spremembe, ki jih ponuja sedanja različica zakona, še niso preigrane s ključnimi deležniki, zlasti ne z vidika učinkov, ki jih bodo imele spremembe zakona v praksi na področju odpadkov, ocenjujemo, da predlog sprememb Zakona o varstvu okolja še ni zrel za sprejem na vladi, kaj šele v Državnem zboru. Vladi in pristojnemu ministrstvu predlagamo, da zapisane rešitve naprej preverijo v praksi na dejanskih primerih iz gospodarstva, v sodelovanju s strokovno in tehnično javnostjo.

V imenu članov GZS zahtevamo, da vlada v odstopu sprememb Zakona o varovanju okolja ne sprejme, dokler ne bodo usklajene s ključnimi deležniki.

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.