Mediji

GZS pozvala finančno ministrstvu h pomoči podjetjem v najbolj prizadetih dejavnostih

Gospodarska zbornica Slovenije je na Ministrstvo za finance RS naslovila pobudo za pomoč tistim skupinam podjetij, ki ostajajo pri do sedaj veljavnih interventnih ukrepih v celoti ali delno spregledane. Pri tem je izpostavila predvsem subjekte, ki pripadajo dejavnostim fitnesa, rekreacije in regeneracije, sejmarskih dejavnosti, industrije srečanj, gostinstva in turizma ter drobnega gospodarstva. Navedla je tudi nekaj predlogov sprememb veljavnih ukrepov - med drugim pri ukrepih čakanja na delo, kritju fiksnih stroškov, odlogu kreditnih obveznosti in obveznosti lizinga.

Kot je GZS v pobudi zapisala, je ukrep čakanja na delo sicer v gospodarstvu dobro sprejet, vendar najbolj prizadetim panogam ne nudi dovolj visokega povračila. GZS zato predlaga, da se najbolj prizadetim panogam, ki po odlokih Vlade že dlje časa ne poslujejo oz. poslujejo v omejenem obsegu, omogoči povračilo celotnih stroškov nadomestil, t. j. 100% BTO2.

GZS je izpostavila tudi poslovne subjekte, ki opravljajo več dejavnosti (primer: glavna dejavnost je trgovina, poleg trgovine pa imajo manjši gostinski objekt). Delodajalcem, ki kot eno izmed dejavnosti opravljajo dejavnosti, ki zaradi odlokov Vlade ne sme obratovati oz. obratuje v bistveno zmanjšanem obsegu in z njimi povezane dejavnosti, je potrebno omogočiti povračilo stroška čakanja na delo ne glede na padec prihodkov.

Ukrep fiksnih stroškov ni uveljavljen v celotnem možnem obsegu kot omogoča Začasni okvir. Najbolj prizadetim panogam bi bilo potrebno omogočiti tudi kritje fiksnih stroškov, nastalih že v obdobju med 1. marcem 2020 in 30. septembrom 2020, ter ukrep podaljšati do 30. junija 2021. GZS pri tem predlaga, da se višina nekritih fiksnih stroškov določi kot nekoliko višji delež od mesečnih prihodkov v 2019 (1,2 % mesečnih prihodkov pri padcu prihodkov med 30 in 70 % (zdaj: 0,6 %) in 2,4 % (zdaj: 1,2 %) pri večjem padcu), hkrati pa dvigne meja na 4.000 EUR mesečno na zaposlenega za obe skupini podjetij, ki so upravičeni do pomoči (padec nad 70% in od 30 do 70 %).  

Ukrep odloga kreditnih obveznosti (#PKP6) je bil podaljšan, vendar predstavlja izziv v sektorju turizma, ki med 1. in 2. valom epidemije ni ustvaril zadostne akumulacije (prihodkov iz poslovanja), da bi bil kos izzivom, ki jih predstavlja redno plačevanje kreditnih obveznosti. GZS prosi, da bi lahko te družbe (iz prizadetih dejavnosti) zaprosile za odlog do konca junija 2021, z možnostjo odloga tudi za posojila, ki so bila že predmet odloga, do konca leta 2021.

Določene storitvene dejavnosti imajo težave z odplačevanjem obveznosti iz naslova plačila lizingov, zato naprošamo, da se omogoči tudi odlog plačila teh obveznosti za neko razumno obdobje (do konca 2021).

GZS pa je opozorila tudi na stiske podjetij iz dejavnosti gostinstva in distribucije izdelkov za gostinstvo, ki je ena izmed najbolj prizadetih panog, ter predlagala, da se tej dejavnosti posveti posebno obravnavo v #PKP8. Posebej tudi v smislu možnih ukrepov za povračilo škode zaradi izteka roka uporabe izdelkov. Poleg dela stroškov za nadomestila, fiksnih stroškov, ki so v gostinstvu veliki, imajo ta podjetja še ogromen stroške in škodo zaradi odpisa zalog. 

Dopis finančnemu ministrtvu

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.