Mediji

Leto dni dela nove vlade: Ključni podporni mehanizmi na trgu dela

Večji del zadnjega leta je bil v znamenju priprav podpornih paketov #PKP1-8, ki so do določene mere naslavljali izzive, ki jih je epidemija covid-19 prinašala gospodarstvu. Zato je bilo delo Vlade RS zelo zahtevno. Ključni izziv epidemije je bil v napovedovanju gibanja okuženih, s čimer je imela tudi stroka težave, ter usklajevanju ukrepov med državami na eni ter iskanjem najustreznejšega razmerja med zajezitvenimi ukrepi in sproščanjem na drugi strani. Vsekakor lahko potrdimo, da smo bili pri tem v Sloveniji uspešnejši v drugem valu epidemije.

Ukrepanje države ublažilo padec BDP v višini 3 % BDP

Gospodarski indikatorji so bili v Sloveniji nekoliko boljši kot v poprečju EU, saj je pri nas upadel BDP za 5,5 %, v območju evra za 6,4 %. Nekoliko večji pomen industrije in manjši gostinstva sta pomembno pripomogla k nižjemu padcu slovenske gospodarske rasti. Fiskalni svet je ocenil, da rezultati simulacij do sedaj realiziranih ukrepov kažejo, da je bila gospodarska aktivnost zaradi ukrepanja države v letu 2020 višja za slabe 3 % od tiste, predvidene v scenariju, ki ukrepanja ne predvideva.

Podporni mehanizmi na trgu dela ključni

Podporni mehanizmi na segmentu trga dela so se izkazali kot pretežno dobri, saj smo 99 % delovnih mest ohranili. Te ukrepe so kot ključne ocenila tudi podjetja v februarski anketi GZS, zato jih je smiselno zadržati, dokler okrevanje ne bo splošno. Industrija je hitro okrevala, v celotnem letu 2020 je bila šibkejša za okoli 6 %. Kot pozitivno ocenjujemo, da jeseni nismo ponovili spomladanskega scenarija ter smo zajezitvene ukrepe implementirali bolj usmerjeno. Prav tako je vladni semafor zagotavljal vsaj določeno mero predvidljivosti. Ukrepi so tudi dobro zaščitili finančno stanje v gospodinjstvih, saj naj bi se razpoložljivi dohodek gospodinjstev v 2020 celo povečal za 1 %. Ob tem, da je potrošnja gospodinjstev upadla za desetino, to pomeni, da so nastali relativno visoki prihranki, ki bodo nudili pospešek ponovni rasti potrošnje, s katero računamo ob naslednjih obsežnejših sprostitvah ukrepov.

Povračilo fiksnih stroškov in poroštvena shema manj uspešna ukrepa

Do oblikovane rešitve pri povračilu fiksnih stroškov smo kritični, saj metodologija izračuna ni v zadostni meri nadomestila dejansko nastalih fiksnih stroškov v podjetjih, ki so se soočala z omejitvami. Tudi pri poroštveni shemi za nova posojila smo bili presenečeni nad kompleksnostjo sheme, ki je bila za podjetja neatraktivna, še posebej pri manjših posojilih. Možnost zaprosila za odloge kreditnih in davčnih obveznosti je bila dobrodošla možnost, ki je preprečila množico insolvenčnih postopkov, vendar za odlog posojil po 26. februarju 2021 ni več mogoče zaprositi. To predstavlja pred izziv prihodnje mesece, ko se iztečejo spomladanski (2020) odlogi.

Kljub rasti javnega dolga so izdatki za obresti upadli

Podporni mehanizmi gospodarstvu so imeli tudi svojo ceno, in sicer tako v obliki nižjih javno-finančnih prihodkov kot predvsem višjih javno-finančnih izdatkov. Javni dolg se je povečal nad 80 % BDP. Primanjkljaj državnega proračuna je po začasnih podatkih v letu 2020 znašal 3,5 mrd EUR in je bil manjši od projekcij v rebalansu (4,2 mrd EUR). Pozitivno pri tem je, da so se stroški zadolževanja kljub temu znižali, saj so bile tržne obrestne mere zaradi intervencij ECB najugodnejše v zadnjih nekaj letih. Izdatki za obresti so bili tako nižji za 1 %. Vsaj še do 2022 (morda do 2023) si lahko obetamo, da bo država imela relativno veliko manevrskega prostora glede vodenja ekspanzivne fiskalne politike. Želimo si, da bo primarni fokus zagon gospodarstva, še posebej najbolj prizadetih dejavnosti ter panog, ki so ključne za prihodnjo konkurenčnost Slovenije.

Načrt za okrevanje in odpornost ponuja pomembna sredstva za rast v naslednjih dveh letih

Pri pripravi Načrta za okrevanje in odpornost, ki predstavlja pomembno podporo EU okrevanju gospodarstva v 2021-2023, bi si želeli več vsebinskega dialoga pri pripravi tako pomembnega dokumenta. Z vsebinami smo bili kot partner Ekonomsko socialnega sveta le seznanjeni, nismo pa na oblikovane programe imeli vpliva. Zato se nadejamo, da bomo marec izkoristili za precej bolj odprt dialog s SVRK-om, in sicer na osnovi usmeritev EU ter sposobnosti našega gospodarstva, da ta sredstva tudi najbolj učinkovito izkoristi.

Na Gospodarski zbornici Sloveniji smo prepričani, da lahko slovensko gospodarstvo ob sodelovanju vseh deležnikov tudi v krizi, ki jo je povzročilo širjenje koronavirusa, izkoristi številne priložnosti, ki jih krajšanje verig vrednosti proizvodnje ponuja. Pred slovensko Vlado, gospodarstvom in družbo je sedaj obdobje, ko moramo izkoristiti možnosti za ponovni zagon in okrevanje gospodarstva. Če se bo slovenska vlada za ponovni zagon in okrevanje enako zavzela kot se je  za oblikovanje protikriznih ukrepov, ki so uspeli zaščititi življenja, ohraniti večino delovnih mest in omogočili poslovanje vsaj delu gospodarstva, smo prepričani, da bomo iz krize izšli še bolj konkurenčni in močnejši v dobro vseh državljanov.

Zato si želimo, da se vlada v naslednjih tednih in mesecih usmeri v premišljeno sproščanje zajezitvenih ukrepov proti širjenju covid-19, hkrati pa zagotovi spodbudne ukrepe za ponovni zagon povpraševanja in investicij. Gospodarska zbornica Slovenije je pri tem lahko konstruktivni partner pri oblikovanju ukrepov, ki bodo v največji možni meri koristili podjetjem.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.