Predlagane davčne spremembe so zelo obsežne in na področju razbremenitve dela res korenite. Slovenija takšne reforme do sedaj še ni izvedla, ker je bila glavnina razbremenitev postopna ali pa javno-finančno uravnotežena z uvedbo novih obremenitev.

Na Gospodarski zbornici Slovenije izražamo zadovoljstvo, da so predlagatelji zakonodajnega svežnja predvideli tudi dodatne javno-finančne prilive iz sprememb, ki bodo nastale zaradi večjega neto razpoložljivega dohodka gospodinjstev. To je povsem ustrezen pristop, saj za državni proračun ne velja gospodinjska logika ničelne vsote, temveč lahko dodaten evro, dodeljen gospodinjstvom ali zasebnem sektorju, ustvari tudi priliv v javne blagajne. Ob tem je pomembno, da spremembe zakona o dohodnini naslavljajo tudi potrebe po razbremenitvi plač strokovnega kadra. Ponovno pa bi izpostavili potrebo po implementaciji razvojne kapice pri ustrezni višini (4.500 EUR bruto), ker jo pozna večina držav v regiji in bo omogočila ugodnejše pogoje za oblikovanje kakovostnih delovnih mest v Sloveniji.

Glavnino sprememb pozdravljamo, nenazadnje smo številne v okviru Strateškega sveta za davke pri GZS tudi sami izpostavljali. Največ poudarka je namenjeno področju dohodnine, in sicer predvsem razbremenitvi plač pri konkurenčnih delovnih mestih. Ker gre za razbremenitev prek dohodnine, formalno ne moremo govoriti o razbremenitvi stroška dela, vseeno pa bodo del razbremenitve bruto plač (višji neto ob isti bruto plači ali poslovni uspešnosti) sčasoma občutila tudi podjetja. Na področju nagrade za poslovno uspešnost je predlog ustrezen in življenjski (razbremenitev je vezana tudi na povprečno plačo konkretnega zaposlenega). Znižanje davčne stopnje v najvišjem dohodninskem razredu je prav tako primeren korak, saj je mejna stopnja obdavčitve dohodka iz dela najvišja prav pri dohodkih nad najvišjo mejo petega razreda. Dvig splošne olajšave je vsebinsko logičen, saj je namen splošne olajšave v tem, da posamezniku ostanejo ta sredstva prosta obremenitve dohodnine. Ker to predstavlja relativno velik izpad, je implementacija navedene razbremenitve predvidena postopno in bo verjetno vezana tudi na razpoložljivost fiskalnega prostora. Ob tem velja pripomniti, da se bo fiskalno upravljanje v EU verjetno spremenilo, kar na srednji rok pomeni več manevrskega prostora državam članicam glede vodenja fiskalne politike. Dvig splošne olajšave pomeni razbremenitev okoli 45 % vseh plač. Ob tem je pričakovati, da se bo del višjih neto prejemkov vrnil v konsolidirano bilanco javnega financiranja prek več pobranih davkov na potrošnjo. Uspešnost te razbremenitve je tako vezana na mejno stopnjo nagnjenosti trošenja ter optimizma potrošnikov. Tudi usklajevanje dohodninskih razredov z inflacijo je smiselno; poznali smo ga že v preteklosti.

Pozdravljamo tudi znižanje obdavčitve od dohodkov iz kapitala, kjer bi se sicer prvi razred lahko znižal s 27,5 % na 20 % (ne na 25 % kot po predlogu); skrajšanje obdobje obdavčitve z 20 na 15 let pa je dober signal, ki bo spodbudil dolgoročno varčevanje. Vsebinsko smiseln je tudi predlog o možnosti vključitve dohodkov iz kapitala oz. dohodkov iz oddajanja premoženja v najem v letno davčno osnovo, ker bo to znižalo sivo ekonomijo.

Drug pomemben sveženj objavljenega predloga zakonodaje zadevajo spremembe pri obdavčitvi podjetij. Uvedba nove olajšave za zeleni in digitalni prehod je smiselna, saj je v luči reformnih zahtev Evropske komisije, tudi v povezavi s črpanjem sredstev iz NOO. Prav je, da država na ta način spodbuja cilje, katerim je tudi Slovenija zavezana. Želeli bi si še širitev možnosti olajšave za investiranje na določeno opremo, za katero to zdaj ni mogoče, ter širitev razumevanja področja izdatkov za raziskave in razvoj.

Pozdravljamo pa tudi predlog spremembe zakona o DDV, ki bi spodbudila nakupe električnih vozil. Ob tem opozarjamo, da je delež prodanih električnih vozil glede na evropsko povprečje še vedno nizek.