Razvojna kapica je eden najpomembnejših ukrepov za izboljšanje poslovnega okolja in hkrati sodi med osnovne predpogoje za gospodarski razvoj in rast, še posebej pri razvitih državah z BDP na prebivalca nad 20.000 EUR. Prispevala bi tako k višji rasti produktivnosti, saj bi s tem Slovenija postala bolj privlačna za talente v regiji, kot k zmanjševanju odliva izkušenih strokovnjakov v tujino. Gospodarstvo prihodnosti vse bolj temelji na ključnih posameznikih, ki pomembno prispevajo k rasti vse bolj kapitalsko intenzivnega gospodarstva. Razvojna kapica bi tem posameznikom priznala njihov doprinos k rasti dodane vrednosti. Prav zato je v večini srednjeevropskih držav v veljavi. V Avstriji in Nemčiji je denimo določena pri 1,8-kratniku povprečne plače.

Gospodarska zbornica Slovenije na uvedbo razvojne kapice opozarja že vrsto let. Strateški svet za davke pri GZS se je v junijski anketi, ki jo je GZS izvedla med člani, opredelil do razvojne kapice. Kar dve tretjini strokovnjakov v podjetjih je predlog njene uvedbe podprlo, pri čemer je polovica podpornikov kot najprimernejšo mejo navedla med 4.000 in 5.000 EUR bruto plače. 30 % je kot ustrezno mejo navedlo mejo med 5.000 in 6.000 EUR bruto plače.

GZS predlaga uvedbo kapice nad mejo 4.600 EUR bruto plače. S takšno mejo bi zajeli razumno širok bazen strokovnjakov (okoli 28.000). Pri tej meji bi bil neto izpad v vse javne blagajne v prvem letu od uvedbe 200 mio EUR, vendar bi se v obdobju 7-10 let izničil, predvsem zaradi večanja števila strokovnjakov, njihove rasti plač ter njihovega prispevka k rasti BDP. Tako kot država z rastjo javnega dolga financira razvojne programe, ki prispevajo k rasti BDP, bi tudi razvojna kapica omogočila krepitev dodane vrednost v gospodarstvu. Zato je potrebno imeti v mislih razvojni element predlagane rešitve, nikakor ne le ozek pogled na kratkoročno nižje prilive od socialnih prispevkov.

Velika mobilnost mladih strokovnjakov in sodobni pristopi k delu vse bolj poudarjajo pomen primerljive obdavčitve dela. Strokovnjaki lahko s pomočjo sodobnih tehnologij delo opravljajo v drugih državah, kjer je njihova plača manj obremenjena z davki. Te države so tudi prejemnice drugih davkov, povezanih s trošenjem navedenih oseb, kar pomeni izpad davkov za Slovenijo. Z razvojno kapico bi te izzive bolje naslovili.

Po zadnjih podatkih OECD je obdavčitev nadpovprečnih plač (167 % povprečne) s prispevki in dohodnino v Sloveniji (45,9 %) precej nad povprečjem držav OECD (39 %). Evropska komisija v študiji iz leta 2019 (Tax Policies in the European Union) tudi navaja, da imajo navedeni davki negativen učinek na gospodarsko rast. To pritrjuje dejstvu o 23.000 odseljenih oseb z višješolsko ali visokošolsko izobrazbo v tujino v obdobju 2011-2019. Med navedenimi prevladuje število ljudi v najbolj produktivni fazi dela (25-39 let), ki z izobrazbo in s pridobljenimi izkušnjami v Sloveniji prispevajo k rasti konkurenčnih gospodarstev v regiji in njihovi blaginji. Z uvedbo razvojne kapice bi jih lahko bistveno lažje zadržali doma v Sloveniji, kjer bi prispevali h krepitvi konkurenčnosti slovenskega gospodarstva.

Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti: »Nepredvidljivi časi epidemije COVID-19, ki so nam omogočili začasen odstop od fiskalnega pravila, nudijo edinstveno priložnost, da uvedemo razvojno kapico in s tem prispevamo k rasti konkurenčnosti izvozno prebojnega slovenskega gospodarstva.«