Mediji

Arhiv: UO GZS o pomenu gospodarstva, digitalizaciji ter planu dela GZS

Na današnji seji UO GZS so člani obravnavali aktualne aktivnosti GZS ter razpravljali o trenutnih razmerah v Sloveniji. Izpostavili so premajhno razumevanje pomena gospodarstva v širši javnosti, nujnost pohitritve digitalizacije in večjega deleža evropskih sredstev za dvojni zeleni in digitalni prehod. Sprejeli so predlog integralnega plana GZS za leto 2022 in ga predlagali v potrditev Skupščini GZS.

Sejo UO GZS je vodil Tibor Šimonka, predsednik GZS.

Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti je podal pregled dosedanjih aktivnosti v tem »dokaj zahtevnem, še vedno 'koronskem' letu«. Med ključnimi vsebinami je izpostavil protikoronske ukrepe ter aktivnosti »v smeri preprečevanja okužb, pa tudi prepričevanja za cepljenje.« Ob tem je izpostavil, da »so prizadevanja, ki smo jih skupaj vložili, da se ne zapira gospodarstva, vsaj za enkrat, obrodila sadove.« Dotaknil se je zadnjega poziva vladi, da ta razmisli o obveznem cepljenju proti covidu-19 za starejše od 50 let. 

Med ključnimi tematikami je izpostavil še problematiko cen energentov in surovin ter vprašanje odpadne embalaže in širše okoljske zakonodaje. Opozoril je na pomanjkanje kadrov in omenil Karierno platformo, čigar iniciator je GZS. Dotaknil se je tudi vprašanja minimalne plače, razvojne kapice in socialnega dialoga, spregovoril pa tudi o pomenu digitalizaciji, kjer želi, da bi bila GZS zgled celotnemu gospodarstvu. Načrt za okrevanje in odpornost (NOO) in Investicijsko platformo je označil kot dva pomembna projekta, ki ju GZS pelje. Pri NOO je pojasnil, da bodo prvi razpisi predvidoma šele v prvem kvartalu 2022. Kot nevarnost pri temu vidi, da bi bili objavljeni istočasno in bi prišlo do časovnega prekrivanje pri prijavi nanje, kar bi podjetjem lahko povzročilo velike težave.

Člani so izrazili zadovoljstvo, da je digitalizacija umeščena v strateški pogled in aktivnosti GZS. Opozorili pa so, da sta »zeleno« in »digitalno« kritična v sedanjih razmerah in so zato nujne hitre in takojšnje spremembe, saj se »dogajajo astronomske spremembe ... Implementiralo se bo čez 30 zakonov z digitalno komponento.« Računajo, da bo čim prej vzpostavljen tudi Strateški svet GZS za digitalizacijo.

Cantarutti se zaveda, da je na tem področju ogromno dela, pri tem računa tudi na podporo DIH. Morala pa bi tudi država na tem področju biti bolj aktivna, saj bodo koncepti, kot so AI, big data ipd. slej ko prej prišli v vsakodnevno življenje. Evropi po njegovih besedah grozi, da »bo zamudila »pomemben razvojni preskok in bo v podobnem položaju kot danes pri platformah, kot so družbena omrežja in internetna prodaja. Sedaj je čas, da Evropska komisija prepozna pomen tega področja in evropskim podjetjem omogoča, da delajo na razvoju, rešitvah za prehod konceptov v vsakdanje življenje. Kot GZS moramo to področje spodbujati naprej.«

Izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal je pri tem komentirala majhen delež sredstev, ki je v okviru NOO namenjen za gospodarstvo, zeleni prehod in digitalizacijo. Podobno je tudi v večletnem finančnem okviru, predvsem za raziskave, razvoj in inovacije, s tem pa tudi digitalizacijo.

UO GZS je na seji obravnaval predlog plana GZS za naslednje leto. Kot je povedal generalni direktor mag. Aleš Cantarutti, so cilji, ki jih bo GZS zasledovala, prizadevanje za nadaljnji gospodarski razvoj in rast ter internacionalizacijo poslovanja članov GZS; zavzemanje za konkurenčno poslovno okolje za lažje in učinkovitejše poslovanje članov GZS; usmerjenost v trajnost, inovativnost in digitalno poslovno preobrazbo članov GZS ter širšega gospodarstva; trg dela in socialni dialog ter krepitev članstva in storitev za člane GZS. »Najprej ste člani, zatem je vse ostalo,« je bil jasen. Želi si enotno, trdno, močno in vplivno GZS. Kot glavno nalogo vidi povezovanje in enotno nastopanje do ključnih izzivov, pomembnih za gospodarstvo. Dodatno je izpostavil, da GZS za Vrh slovenskega gospodarstva, ki naj bi bil 20. januarja 2022, pripravlja ključne usmeritve na 12 področjih, pomembnih za razvoj slovenskega gospodarstva.

Predsednik GZS Tibor Šimonka je pojasnil, da »želimo vladi zelo jasno in konkretno povedati, kaj hočemo. V kolikor ne bo pravega odziva v relativno kratkem času, bomo ne več zgolj predlagali, temveč od obstoječe vladne koalicije ali katere koli druge, ki bo takrat na oblasti, zahtevali, da to implementira.«

UO GZS je pripomnil, da slovenska javnost ne razume gospodarstva kot tiste sile, ki prinaša standard in dviguje blagostanje vseh. Zato vidi poslanstvo GZS tudi v tem, da javnosti skuša odpreti oči o pomembnosti gospodarstva. Predsednik GZS Tibor Šimonka se je strinjal, da je gospodarstvo in podjetništvo v Sloveniji pogosto negativno stigmatizirano in se zavzel za to, da se s primerno komunikacijo to skuša spremeniti.

UO GZS je predlog integralnega plana GZS za leto 2022 sprejel in ga predlagal v potrditev Skupščini GZS.

Fotogalerija

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.