Mediji

Arhiv: Strateški svet za okolje GZS: ZVO-2 blokada za zeleni prehod in trajnostni razvoj

Osrednja pozornost današnje seje Strateškega sveta za okolje (SSO) GZS je bila namenjena predstavitvi in razpravi o predlogu novega Zakona o varstvu okolja (ZVO-2). Udeleženci so se strinjali, da predlog zakona v času, ko si Evropa prizadeva za razogljičenje in ozelenitev industrije ob hkratnem ohranjanju njene konkurenčnosti in tržnih deležev na svetovnih trgih, vse premalo upošteva potrebe gospodarstva pri industrijski preobrazbi v skladu s cilji podnebne nevtralnosti in krožnega gospodarstva.Na seji so bili predstavljeni tudi izsledki študije o plastenkah oziroma odpadnih plastenkah na trgu Republike Slovenije.  

Kot je uvodoma povedala predsednica strateškega sveta, izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal, sta v predlogu ZVO-2 za gospodarstvo pomembni predvsem dve področji, ki jih ta ureja na novo, in sicer okoljevarstvena dovoljenja in proizvajalčeva razširjena odgovornost. Ti dve področji tudi bistveno posegata v delovanje številnih gospodarskih družb na slovenskem trgu, na kar opozarjajo tudi člani GZS. Zaradi sprememb, ki jih uvaja pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj, bodo določene rešitve v predlogu ZVO-2 otežile možnost tehnološke prenove gospodarstva, predvsem industrije. 

Medtem ko si Evropa prizadeva za razogljičenje in ozelenitev industrije ob ohranjanju njene konkurenčnosti in tržnih deležev na svetovnih trgih, usmeritve v slovenskem predlogu novega Zakona o varstvu okolja, ki prehaja v parlamentarno obravnavo, na področju okoljevarstvenih dovoljenj nakazujejo na še več preprek in mukotrpno borbo z birokracijo.  

Kot je v predstavitvi sprememb dejala Antonija Božič Cerar, svetovalka generalnega direktorja GZS, ponuja ZVO-2 investitorjem »krožno gospodarstvo skozi ponavljajoče, če ne že krožne postopke administriranja, ki jih bo težko pripeljati do končne odločitve«. Ob tem se je navezala še na sodelovanje zainteresiranih javnosti v procesu okoljskega odločanja. Poudarila je, da si pri pridobivanju okoljevarstvenih dovoljenj gospodarstvo želi tvorno in uravnoteženo sodelovanje vseh zainteresiranih deležnikov, torej tudi investitorjev. 

Predlog spremembe ravnanja z odpadno embalažo, ki jo uvaja novela zakona, pa proizvajalcem ukinja možnost, da si sami izberejo izvajalca, ki bo zanje izvajal storitev ravnanja z odpadno embalažo na industrijskem dvorišču. Ob tem velja spomniti, da ima več tisoč slovenskih podjetij s specializiranimi podjetji, ki se v Sloveniji ukvarjajo s storitvijo ravnanja z odpadki, že dolgoletno prakso sodelovanja tako na področju ravnanja z odpadno embalažo kot drugimi odpadki. ZVO-2 to možnost ukinja, kar je za gospodarstvo praktično nesprejemljivo, saj pomeni kolaps vzpostavljenega sistema ravnanja z odpadno embalažo pri industriji, ki že poteka v skladu z načeli krožnega gospodarstva. To je tudi v nasprotju z dobro prakso, na katero opozarja tudi mednarodna organizacija EXPRA, ki deluje na področju proizvajalčeve razširjene odgovornosti in priporoča, naj se uvajanje obveznosti proizvajalčeve razširjene odgovornosti za odpadno embalažo na industrijskih dvoriščih uvaja previdno, novi ukrepi pa naj ne rušijo obstoječih sistemov in partnerstev, ki brezhibno in učinkovito delujejo tako z vidika okolja kot tudi stroškov. 

Člani SSO so v razpravi podprli GZS, da za dobrobit gospodarstva, socialne varnosti in okolja sodeluje pri izboljšanju predloga ZVO-2 med njegovo obravnavo v Državnem zboru. Strinjali so se, da naj se s pripravo predlogov amandmajev v času obravnave v Državnem zboru Gospodarska zbornica Slovenije še naprej zavzema za ohranitev možnosti izbire izvajalcev, ki po odpadno embalažo prihajajo na industrijska dvorišča, ter za boljšo in učinkovitejšo integracijo postopkov pridobivanja okoljevarstvenih dovoljenj glede na prakse drugih držav članic. 

Člani SSO so se seznanili tudi z izsledki študije o plastenkah/odpadnih plastenkah na trgu Republike Slovenije. Kot je povedala dr. Petra Medved Djurašinović z GZS-Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij (ZKŽP), ima v Evropi kavcijski sistem za embalažo pijač že 10 držav (Hrvaška, Danska  Estonija, Finska, Nemčija, Islandija, Litva, Nizozemska, Švedska in od 1. januarja 2022 tudi Slovaška). Po tem sistemu se zbirajo plastenke od pijač, ponekod pa tudi pločevinke. V Sloveniji imamo že vzpostavljen kavcijski sistem za povratno stekleno embalažo, proizvajalci pijač pa so se izrekli za ločeni kavcijski sistem zbiranje odpadnih plastenk pijač kot pomemben korak k trajnostnemu in krožnemu gospodarstvu. 

Člani SSO so članom GZS-ZKŽP izrazili podporo pri uvedbi ločenega kavcijskega sistema za plastenke in pločevinke. 

 

Več informacij:  

antonija.cerar@gzs.si 

vesna.nahtigal@gzs.si 

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.