Mediji

Arhiv: Generalni direktor GZS o nepredvidljivosti gospodarskih posledic ruske vojaške agresije na Ukrajino

»Vojaško agresijo Ruske federacije na neodvisno državo Ukrajino bo močno občutilo tudi evropsko gospodarstvo. Za slovensko gospodarstvo to pomeni, da se bo soočalo s posledicami kriznega dogajanja na dveh njegovih zelo pomembnih trgihPoslovanje z Rusijo in Ukrajino bo po današnji invaziji in pričakovanem odzivu Zahoda še težje. Gospodarska zbornica Slovenije si bo tudi v tej krizni situaciji prizadevala za podporo pri iskanju odgovorov na izzive,« poudarja generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti.

komentarju aktualnih razmer je generalni direktor GZS mag. Cantarutti izpostavil:

Rusija je za evropsko gospodarstvo zelo pomembna gospodarska partnerica ne le zaradi (pre)velike odvisnosti od ruskih energentov, ampak tudi zaradi tradicionalne tesne povezanosti evropskih in ruskih podjetij, številnih skupnih projektov, ter nenazadnje več kot 140-milijonskega trga. Po drugi strani je Ukrajina (po površini druga največja evropska država) več kot le gospodarska partnerica EU, saj si zadnja leta močno prizadeva za tesnejše povezovanje z EU na vseh področjih. Osnova za vzpostavljen režim preferencialne trgovine med Ukrajino in državami članicami EU je Sporazumu o pridružitvi iz leta 2014. Leta 2017 so v veljavo stopili tudi začasni trgovinski ukrepi, ki določajo ugodnejši režim pri uvozu blaga s poreklom iz Ukrajine v EU. Krono ukrajinskim prizadevanjem približevanju Zahodu pa predstavljajo spremembe ukrajinske ustave iz leta 2019, v katerih je jasno zapisano, da želi Ukrajina postati članica EU in zveze Nato. 

Slovenski izvoz v Ukrajino se je v zadnjih letih krepil in je v lanskem letu presegel 220 milijonov evrov. Ob 65-milijonskem uvozu je pomemben izrazit presežek izvoza nad uvozom za Slovenijo. Ob tem so nekatera slovenska podjetja že izkoristila priložnosti, ki so se pokazale ob evropskem financiranju različnih razvojnih projektov v Ukrajini.

Po drugi strani je Ruska federacija tradicionalno ena najpomembnejših gospodarskih partneric Slovenije. Vrednost blagovne menjave med državama se v zadnjih letih ni občutno spreminjala in se vrti okoli 1,2 milijarde evrov. Tudi v primeru Rusije je pomemben slovenski presežek izvoza nad uvozom, za Slovenjo so pomembne tudi neposredne ruske naložbe (trenutno za slabe pol milijarde evrov). Slovenska podjetja pa se v zadnjem desetletju niso odločala za večje naložbe na ruski trg. Veliko večino blagovne menjave namreč ustvarijo podjetja, ki so na ruskem trgu že tradicionalno prisotna. Vstop na ruski trg za evropska podjetja se je namreč dodatno otežil po ruski zasedbi Krima in sprejetih sankcijah ZDA in EU proti Rusiji leta 2014. Rusija se je takrat odločil za večjo samozadostnost in zmanjšanje gospodarske odvisnosti od Zahoda ter večje povezovanje s Kitajsko. 

Že nekaj dni se pojavljajo težave s transportom blaga, saj si številni prevozniki ne upajo na območje Ukrajine in zahodne Rusije. Podjetja lahko pričakujejo težave in višje stroške pri zavarovanju poslov v Rusiji, veliko vprašanje je, kaj se bo dogajalo s  plačilnim prometom (morebitna izključitev ruskih bank iz mednarodnega sistema SWIFT). Nedvomno bo v naslednjih dneh rubelj izgubil na vrednosti, padec ruske valute pa bo močno vplival na izvoznike v Rusijo in podjetja, ki so tam vključena v infrastrukturne projekte.

Še večje težave lahko pričakujejo podjetja, ki poslujejo na ukrajinskem trgu. Po zaprtju zračnega prostora in razglasitvi vojnih razmer na celotnem ozemlju Ukrajine so onemogočena potovanja na to območje. Ustavljeni bodo številni investicijski in infrastrukturni projekti, zamrznjene so tudi številne priložnosti, ki jih omogoča evropsko financiranje razvojnih projektov v Ukrajini. Zaradi devalvacije grivne pa se bo občutno zmanjšala tudi kupna moč v Ukrajini.

Če k temu dodamo še pričakovano dodatno povišanje cen energentov, negotovost ob nadaljnjem zaostrovanju razmer tudi preko meja Ukrajine ter pričakovani zmedi ob uvajanju sankcij ZDA in EU proti Rusiji ter ruskemu odgovoru s proti ukrepi proti EU je jasno, da je evropsko in s tem slovensko gospodarstvo pred novim kriznim valom, ki pa tokrat ni povezan z nevidnim virusom pač pa ruskimi tanki, topovi in nadzvočnimi letali.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.