Mediji

Arhiv: Strategija za prihodnost: razprava o energetsko-podnebnem prehodu Slovenije

Gospodarstvo je eden ključnih deležnikov energetsko-podnebnega prehoda Slovenije v nizkoogljično družbo, zato naj se kot partner aktivno vključi v pripravo nacionalnih energetskih strategij Slovenije, se je strinjalo več kot 120 udeležencev prve v nizu širokih javnih razprav, ki je v organizaciji Strateškega sveta za energetski prehod pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS) potekala danes v hibridni obliki. Na dogodku so z različnih zornih kotov osvetlili problematiko in soočili ključne deležnike energetsko-podnebnega prehoda iz  industrije, energetike in civilne družbe, s poudarkom na generaciji mladih. Sodelujoči so bili tudi mnenja, da bo nepredvidljivo poslovno okolje v Evropi - poleg epidemije covida-19 nas zdaj paralizira še vojna v Ukrajini, pomenilo še dodatno težavo pri energetsko-podnebnem prehodu.   

Danijel Levičar, predsednik Strateškega sveta za energetski prehod GZS, je v svojem uvodnem nagovoru poudaril, da gre pri energetsko-podnebnem prehodu za pomembne družbene odločitve, ki potrebujejo razmislek in konsenz o realističnih, izvedljivih rešitvah. Energetsko-podnebne odločitve so tudi rdeča nit strateškega načrta za razvojni preboj Slovenije, imenovanega Horizonti prihodnosti, saj so vključene v vse štiri stebre tega dokumenta. Ob vojni v Ukrajini, ki je odprla žgoče vprašanje zanesljivosti preskrbe z energijo, postaja še bolj kot kadar koli prej jasno, da v Sloveniji potrebujemo akcijski načrt energetskega prehoda, ki bo podrobneje opredelil poti za doseganje ambicioznih okoljsko-podnebnih ciljev, opredeljenih v NEPN-u, vendar bo hkrati ohranil ali celo okrepil konkurenčnost našega gospodarstva, industrije in s tem blaginje življenja. Dokumenti, ki smo jih oblikovali in sprejeli pred krizo, so nujno potrebni revitalizacije. 

Kot je uvodoma povedal predsednik GZS Tibor Šimonka, predstavlja energetsko-podnebni prehod Slovenije v nizkoogljično družbo enega največjih izzivov za slovensko državo in družbo, še posebej pa za slovensko gospodarstvo in v okviru tega zlasti za energetiko in energetsko intenzivno industrijo. Energetsko intenzivni industriji tudi evropski zeleni dogovor priznava poseben pomen, je poudaril Šimonka in dodal, da ji Evropa za nujno potrebno prestrukturiranje in tehnološki preboj preko svojih finančnih mehanizmov namenja različne oblike pomoči, ki jih Slovenija žal še ni v celoti izkoristila. Če smo se v preteklosti soočali z razogljičenjem kot našim največjim izzivom, sta nove izzive pred nas postavili kriza zaradi covida-19, še posebej pa vojna v Ukrajini, ki je povzročila še dodaten skok že tako izjemno visokih cen energentov; v ospredje je stopil še problem zanesljivosti  oskrbe z energenti, je  dodal. Opozoril je še, da čaka Slovenijo tudi posodobitev oziroma prilagoditev našega NEPN-a; ne smemo namreč pozabiti, da si je EU s svežnjem Pripravljeni na 55 plus kot vmesni korak k podnebni nevtralnosti zadala cilj, da bo do leta 2030 zmanjšala neto emisije toplogrednih plinov za vsaj 55 %. 

Član Strateškega sveta za energetski prehod mag. Vekoslav Korošec (Združenje za inženiring, GZS) je opozoril, da je pri energetskem prehodu potrebno upoštevati dve ključni posebnosti Slovenije, to pa sta specifična sestava proizvodnih virov električne energije in vloga industrije, ki je večja kot v drugih državah članicah EU. Kot poudarja tudi evropski Zeleni dogovor, je energetsko intenzivna industrija temelj nizkoogljičnega krožnega gospodarstva, saj zagotavlja surovine za vrednostne verige za vse ostalo EU gospodarstvo, in je opredeljena tudi v Slovenski industrijski strategiji. Dodal je, da »je bila v preteklosti energija vir konkurenčne prednosti, danes, v energetski krizi, je njen ključni izziv za prihodnost ne le v Sloveniji, temveč povsod v Evropi«. Ključne izzive vidi v smeri razvoja in investicij v krožno gospodarjenje in ogljično nevtralnost, kajti brez uspešnega in mednarodno konkurenčnega gospodarstva ni mogoče dosegati vzdržne gospodarske rasti, razvoja in posledično krepitve blaginje državljank in državljanov. Energetski prehod in prihodnjo blaginjo v Sloveniji lahko dosežemo le skupaj, povezano in v sodelovanju vseh deležnikov, je zaključil Korošec.   

Marko Drobnič (Talum d. d.) je poudaril, da zelenega prehoda ne more biti brez materialov, zato je ustrezna strategija razvoja materialov ključna tako v Evropi kot Sloveniji. Dodal je, da sta proizvodnja in reciklaža materialov - eden ključnih je aluminij zaradi svojih lastnosti - umeščena med prioritete evropskega zelenega dogovora, poleg umestitve pa se jima namenjajo in zagotavljajo tudi viri; zaradi konkurenčnosti in globalnega ogljičnega odtisa je proizvodnje materialov na začetku vrednostnih verig namreč potrebno ohranjati čim bližje njihovi porabi. Na primeru Taluma je pokazal, da se slovenska energetsko intenzivna industrija izjemno hitro in uspešno prilagaja evropskim okoljskim zahtevam. Dodal je še, da potrebuje Slovenija za zagotavljanje učinkovitega in uspešnega energetsko-podnebnega prehoda zanesljivo in konkurenčno samooskrbo z energijo in ob tem opozoril, da se Slovenija na sporočilo Evropske komisije za krizne ukrepe državne pomoči za ublažitev posledic vojne v Ukrajini s prilagoditvenimi ukrepi in mehanizmi še ni ustrezno odzvala.    

V nadaljevanju sta mag. Ana Vučina Vršnak (Energetska zbornica Slovenije) in dr. Ivan Šmon (Slovenski nacionalni komite Svetovnega energetskega sveta (sekcija EZS)) spregovorila o stanju v slovenski energetiki. Analiza o zelenih energetskih projektih je pokazala, da je skupna vrednost načrtovanih investicij v obdobju 2021-2027 okoli štiri milijarde, namenjena pa je predvsem za vlaganja v pametna omrežja in OVE. V Svetovnem energetskem svetu, katerega cilj je spodbujanje trajnostne preskrbe in uporabe energije za vse ljudi, poskušajo z različnimi orodji pomagati voditeljem pri odločitvah. Med najbolj znanimi orodji je svetovna energetska trilema, po kateri zaseda Slovenija 17. mesto. Ugotavljata, da je negotovosti preveč in jih treba obravnavati kot prednostne naloge.  

Pogled sistemskega operaterja prenosnega elektroenergetskega omrežja je predstavil  mag. Aleksander Mervar (ELES). Opozoril je, da v Sloveniji še nismo zares občutili energetske draginje. Po njegovem mnenju je ključno vprašanje, ki si ga moramo zastaviti, ali si res želimo zeleni preboj in razogljičenje ob zavedanju, da to ne bo poceni. Visoko ceno bo terjala tudi zanesljivost preskrbe. V prihajajočem obdobju bo prioritetno umeščanje v prostor za proizvodne naprave in pripadajoče elektroenergetsko omrežje po načelu prevlade javnega interesa. Poudaril je, da se moramo zavedati, da želena in konkurenčna cena električne energije nista isto.  

Marjan Eberlinc (Plinovodi) je izpostavil, da je vojna v Ukrajini povečala tveganja zanesljivosti preskrbe z zemeljskim plinom v Evropi. Slovensko prenosno omrežje plina postaja del evropskega vodikovodnega omrežja, našim uporabnikom bo dolgoročno na razpolago nov, zelen in konkurenčen vir plina – vodik. Kratkoročno bo pričakovati pospešene sistemske prilagoditve za manjšo odvisnost od ruskih dobav plina. Po njegovem mnenju bodo krizne razmere v Evropi pospešile zeleni prehod in uvajanje trajnostnih tehnologij z vodikom. 

Mladi predstavniki civilne družbe Izidor Ostan Ožbolt (Mladi za podnebno pravičnost), Ana Stražar (Društvo za ZN za Slovenijo – mladinska sekcija) in Mia Zupančič (Mladinski svet Slovenije) so nato predstavili poglede mlade generacije na obravnavano problematiko.

Izidor Ostan Ožbolt je po zgledu avstrijske Eko-socialne davčne reforme 2022 kot možen ukrep predlagal dvig davka na ogljik izven EU ETS ter podjetjem in ljudem prijazno porabo novih prihodkov, ter predstavil njihov 5-stebrni okvir za (elektro) energetski prehod.  

Po mnenju Ane Stražar bodo v naslednjem desetletju na vse vidike nacionalnih energetskih sistemov vplivale spremembe podnebne in energetske politike ter financiranja, hkrati z nenehnim tehnološkim napredkom ter s premiki v ponudbi in povpraševanju po energiji. Prepričana je, da se energetski prehod ne sme več omejevati na postopne korake, temveč mora postati tema našega vsakdana, nastajajoči energetski sistem pa mora spodbujati odporna gospodarstva in družbe za bolj vključujoč in pravičen svet.  

Mia Zupančič pa je poudarila, da imajo mladi sicer veliko znanja o trajnostnem razvoju, na področju energetike, kjer so sicer v stališčih in vedenju energetsko dokaj odgovorni, pa je njihovo znanje precej površinsko, iz česar izhaja potreba po večjem ozaveščanju mladih z izzivi prihodnosti.  

V drugem delu dogodka so slovenski sektorski strokovnjaki - tudi v luči aktualnih dogajanj - opozorili na posebnosti in ključne izzive načrtovanja in uresničevanja energetsko-podnebnega prehoda Slovenije.

O ekonomskih vidikih energetsko-podnebnih izzivov je spregovoril Bojan Ivanc (Analitika GZS), ki je menil, da je potrebno podjetjem na sektorski, pa tudi na mikro ravni opredeliti vsaj nekaj scenarijev končne prodajne cene zelene proizvodnje v primerjavi z aktualnimi, z razpisi za nepovratna in povratna sredstva pa naj se spodbuja razvoj industrije v želeno - zeleno smer.  

Po razpravi so bili sprejeti skupno oblikovani zaključki, ki bodo posredovani odločevalcem s priporočilom gospodarstva, da jih čimprej implementirajo v prakso:  

  • Energetska kriza je izpostavila nacionalni varnostni kontekst energetike ter potrebo po dolgoročni strategiji energetskega prehoda in pospešitvi zelenega prehoda.
  • Potrebujemo javno, široko, strokovno podprto razpravo o energetsko-podnebnem prehodu, ki bo temeljila na kakovostnih orodjih in metodologijah ter kredibilnih podatkih, iz katerih bo mogoče oblikovati realistične in medsebojno primerljive scenarije.
  • Gospodarstvo (industrija) se želi odločno in konstruktivno vključiti kot partner v pripravo nacionalnih energetskih strategij (prvi korak: prenova NEPN).

Zaveze Strateškega sveta GZS za energetski prehod (naslednji koraki)

1. NADALJEVALI IN NADGRAJEVALI BOMO JAVNO RAZPRAVO: SSEP GZS bo spodbujal intenzivno nadaljevanje multideležniške javne razprave tako v okviru lastnih dogodkov kot s sodelovanjem v dogodkih in procesih drugih deležnikov, kjer bomo zastopal interese gospodarstva/industrije in energetike.

2. PRIZADEVALI SI BOMO ZA PRIPRAVO REALISTIČNIH SCENARIJEV: V sodelovanju s široko strokovno javnostjo si bomo prizadevali za pripravo realističnih, uresničljivih in medsebojno primerljivih scenarijev energetsko-podnebnega prehoda Slovenije, med katerimi se bodo lahko državljani Slovenije odločali. Scenariji morajo upoštevati tehniško-tehnološke, ekonomske, okoljsko-podnebne in družbene učinke.

3. SPODBUJALI BOMO IZOBRAŽEVANJE IN OZAVEŠČANJE O ENERGIJI IN ENERGETIKI: Spodbujali bomo izobraževanje in ozaveščanje na področju energetike in podnebnih sprememb, ki bo mladim, državljanom in drugim zainteresiranim skupinam omogočilo aktivno in enakopravno vključevanje v odločanje o energetsko-podnebnem prehodu.

4. SOOBLIKOVALI BOMO PRIPOROČILA ZA ODLOČEVALCE: Za odločevalce na področju energetike in podnebnih sprememb bomo pripravili priporočila in usmeritve za oblikovanje politik ter pripravo akcijskih načrtov.

Prezentacije:

Več informacij: petra.prebil.basin@gzs.si

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.