Mediji

Spodbudnejše poslovno okolje s spremembami na davčnem področju in debirokratizacijo

»S čim prejšnjo potrditvijo kandidatov ministrske ekipe bodo dani pogoji, da se nova vlada operativno loti vseh izzivov, ki so pred našo državo in gospodarstvom - tudi v smeri oblikovanja bolj spodbudnega poslovnega okolja. Spremembe so nujne na področju davkov in pri debirokratizaciji. Pomembni so viri financiranja, kjer mora vlada aktivno spodbujati razvoj finančnega sistema, lajšati dostop do evropskih sredstev in pridobivanja bančnih garancij. Posebno skrb mora nameniti malemu gospodarstvu,« je jasna izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

»Slovensko gospodarstvo se zaveda priložnosti trajnostnega prehoda v bolj zeleno in krožno gospodarstvo, zanesljivo oskrbo z energijo ter energetsko samozadostnost, izboljšanje produktivnosti skozi digitalizacijo, avtomatizacijo in robotizacijo in temu ustrezno prilagaja svoj investicijski potencial,« nadalje pojasnjuje izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal. Za dosego ciljev na tem področju so zato po njenih besedah potrebni stabilno poslovno okolje in stabilni viri financiranja - poleg nepovratnih virov (večletni finančni okvir, načrt za okrevanje in odpornost) še povratni viri financiranja (komercialne banke in razvojna SID banka). To je izpostavljeno tudi v strateškem dokumentu Horizonti prihodnosti.

Stabilnost virov financiranja gospodarstva je še kako pomembna za mikro, mala in srednja podjetja (MSP), ki so bili v času epidemije najbolj ogroženi. Delež MSP v slovenskem gospodarstvu znaša kar 98,7%. MSP tako predstavljajo pomemben faktor za nadaljnji preboj gospodarstva. Dolgotrajne prekinitve poslovanja, minimalno povpraševanje in prekinitve v vrednostnih verigah so ustvarili pomembne operativne in finančne pritiske na MSP ter ogrozili obstoj mnogih delujočih podjetij in podjetnikov.

Zaradi poslovnih in organizacijskih posebnosti delovanja malih podjetij je potrebno v pripravo politik, nove zakonodaje ter pri spremembah obstoječih predpisov načelo „najprej pomisli na male“ nepreklicno umestiti kot argument za izjeme od splošnih pravil in postopkov z uveljavljanjem poenostavitev za MSP. Nadzor nad izvajanjem tega pravila mora nadzorovati gospodarsko ministrstvo. Vzpostaviti je potrebno tudi obveznosti priprave MSP testa za vse predlagatelje predpisov in njihovih sprememb ter ob pripravi in sprejemanju vseh podzakonskih aktov. Nujno je spodbujanje in ohranjanje domačega lastništva MSP, ki predstavlja ključ za hitre odzive na spremembe, ima vpliv v lokalnem okolju, ter nasledstva družinskih podjetij. Nekatera, sicer trdna družinska podjetja, se zapirajo, kar bi z ukrepanjem države lahko preprečili (z znižanjem oziroma ukinitvijo plačila davka pri prenosu družinskega podjetja ter svetovanju in izobraževanju pri prenosu družinskega podjetja).

Na ravni Evrope se uvaja sistem za boljše prepoznavanje in nagrajevanje t. i. zelenih dejavnosti z uvedbo sistema klasifikacije tovrstnih dejavnosti (taksonomije). S tem sistemom se bodo lahko srečevala ne le velika, ampak tudi mala in srednja podjetja predvsem ob pridobivanju finančnih sredstev iz različnih virov financiranja, tako nepovratnih kot tudi povratnih. Poleg meril trajnostnega financiranja evropska taksonomija določa tudi pravila nefinančnega letnega poročanja večjih podjetij. »Mala in srednja podjetja se bodo zato lahko soočala tudi z dodatnimi vprašanji o vplivu njihovega poslovanja na določene vidike trajnosti s strani večjih podjetij vzdolž dobaviteljskih verig, zaradi česar bo treba te vidike pravočasno prepoznati, jih spremljati ter o njih poročati, kjer je to relevantno glede na dejavnost, ki jo opravljajo,« je poudarila izvršna direktorica GZS.

Nahtigalova se je zavzela tudi za primerno plačno politiko, ki omogoča motivacijo in nagrajevanje zaposlenih, v čemer vidi ključ za privabljanje tujih strokovnjakov in preprečevanje bega možganov. Del tega cilja so tudi odprava plačne vrzeli med spoloma, davčna razbremenitev gospodarstva in stroškov dela ter debirokratizacija.

 

***

Osrednja tema 16. Vrha slovenskega gospodarstva, ki je potekal 23. marca 2022 na Brdu pri Kranju, so bili Horizonti prihodnosti, ki so Strateški načrt razvojnega preboja Slovenije. Zajemajo štiri ključna področja: Zeleni prehod in digitalizacijo, Povezljivost, Reindustrializacijo ter Vlogo države in finančnega sistema.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.