Dvojni prehod, krožno gospodarstvo, podnebna nevtralnost, trajnostni razvoj … so nujni, so se strinjali udeleženci popoldanskega dela Okoljskega dne gospodarstva. Treba pa je najti tudi konsenz, kako številne globalne okoljske izzive dejansko skupaj nasloviti in zastavljene cilje tudi doseči.

Kot je poudarila izvršna direktorica GZS za industrijsko politiko Vesna Nahtigal, »ostajajo številni globalni okoljski izzivi večinoma nenaslovljeni in nanje se bomo morali odzvati kot posamezniki, organizacije, sektorji, regije, države in svet kot celota.« Zadnja evropska strategija, industrija 5.0. določa, da bo industrija, posebej pa energetsko intenzivna proizvodnja materialov z razvojem in tehnološko preobrazbo postala iniciator in motor sistemske preobrazbe Evrope za ljudi, planet in splošno dobrobit. Poudarila je, da je potreben širši družbeni konsenz, kako zastavljene cilje dejansko doseči. V Sloveniji obstaja kriza zaupanja, ki je še posebej očitna ne le pri umeščanju energetskih in industrijskih naprav v prostor, ampak tudi pri njihovem posodabljanju. »To nezaupanje, ki se kaže med gospodarstvom, civilno družbo, lokalno in državno upravo, lahko premostimo le z odprto in transparentno komunikacijo, kjer ne bomo le govorili, ampak tudi drug drugega s spoštovanjem poslušali,« je še dodala.

Dr. Kirsten Dunlop, generalna direktorica EIT Climate-KIC, je poudarili, da smo v svetovnem merilu močno podcenjevali obseg, intenzivnost in hitrost podnebnih sprememb. Transformacija je nujna, k reševanju pa moramo pristopiti s tesnim sodelovanjem gospodarstva in države v smislu podjetniške države, ki se loteva tveganih dejanj in investicij v inovacije, ki podpirajo rast prihodnosti.

Okrogla miza z naslovom »Vsi govorimo okolje! Ali vsi govorimo tudi isti jezik?« je združila predstavnike različnih družbenih skupin od gospodarstva, lokalne skupnosti, državne uprave, razvoja in raziskave do mladih nevladnikov.

Slavko Kanalec, izvršni direktor za proizvodnjo, tehnologijo, investicije v Skupini SIJ, meni, da pri obvladovanju krožnih gospodarskih sistemov 20 let zamujamo, da pri proizvodnji jekla obstajata dva svetova, pri čemer počasnejši tempo diktirajo veliki.

Po mnenju dr. Andreja Kržana s Kemijskega Inštituta je mogoče s pozitivnimi izkušnjami doseči spremembe. Potrebno je biti vizionar, sprejeti odločitev, rezultati bodo sledili. Tudi Kržan se strinja, da je sodelovanje in povezovanje izjemnega pomena. Akademska sfera lahko ponudi podatke, razumevanje, kontekst, na enostaven način. To je nujno kot podpora, saj ustvarja znanje, prispeva k temu, da imamo usposobljene ljudi, ki se reševanja problemov lahko lotijo.

Župan MO Velenja Peter Dermol pričakuje izstop iz premoga po načelu pravičnega prehoda, pri čemer izpostavlja, da je nujno imeti sogovornika na strani države in da so vključeni lokalna skupnost in nevladniki. Celotna regija se mora prestrukturirati, zato želi, da gospodarstvo prepozna šaleško dolino kot priložnost. Partnerstvo in povezovanje je izpostavil kot ključ za dosego ciljev.

Jasmina Karba z Direktorata za okolje na Ministrstvu za okolje in prostor meni, da ljudje neradi stopimo iz cone udobja. Da bi jih prepričali, je potrebno nastopiti s čustvenimi argumenti, kaj jim bo nekaj prineslo, ne pa zgolj s tehničnimi podatki.

Izidor Ostan Ožbolt iz gibanja Mladi za podnebno pravičnost pravi, da se danes borimo proti podnebnim spremembam in moramo tripartitno nastopiti in imeti skupni cilj. Ljudje so tisti, ki morajo sooblikovati rešitve, je bil jasen.

»Na Gospodarski zbornici Slovenije se zelo dobro zavedamo, da lahko le vsi skupaj dosežemo potrebne premike. Na GZS bomo še naprej soočali mnenja, iskali rešitve in pot, kako jih čim hitreje implementirati,« je sklenila dogodek izvršna direktorica GZS Vesna Nahtigal, ki je ob tem povedala, da je v strateškem razvojnem dokumentu Horizonti prihodnosti področje zelenega in digitalnega prehoda posebej obdelano.