Predsednik GZS Tibor Šimonka je uvodoma dejal, da morata postati takojšen poseg na trg z energenti ter strukturna reforma tega trga ključni projekt ne le Vlade RS, temveč celotne EU. Kriza na energetskem trgu namreč ni nastala z vojno v Ukrajini, temveč mnogo prej - z ne dovolj premišljenimi modeli, prenagljenimi odločitvami posameznih vlad o zaprtju termoelektrarn, nukleark … Tako je GZS že od lanskega oktobra naslavljala na Vlado potrebo po ukrepanju, Evropska komisija pa je maja obljubljala kapico. »Vprašanja kapica DA ali NE, ni več; ostalo je le še vprašanje, takoj ali kmalu,« je bil jasen in dodal, da bo treba odpraviti tudi nesmiselno trgovanje z emisijskimi kuponi in ga nadomestiti z direktnimi prispevki v podnebne sklade, saj siromašijo finančno moč podjetij za vlaganja v zeleno preobrazbo, po drugi strani pa polnijo žepe finančnim skladom in špekulantom.

Generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti, ki je moderiral današnji dogodek, je izpostavil problematiko slovenske industrije, po kateri smo tretji v Evropi in ki v Sloveniji ustvari 23 odstotkov BDP. Dejal je, da mora Evropa vztrajati pri ohranitvi bazične proizvodnje v evropskem prostoru. Zaradi aktualnih cen električne energije in zemeljskega plina industrijska proizvodnja pada. Aktualne tržne cene na relevantnem trgu (Hudex) za dobavo električne energije v Sloveniji za leto 2023 so trenutno pri 570 EUR/MWh (2. 9. 2022; pred nekaj dnevi so celo presegle 1.000 EUR(MWh). Med konkurenčnimi svetovnimi gospodarstvi (ZDA, Turčija, Kitajska, Indija) pa so za navedeno obdobje cene (leto 2023, ne gre za spot cene) med 80 EUR (ZDA) in 200 EUR (Turčija; viri: IEA, Gen-i, Hudex, idr.).

Predstavniki dejavnosti so prikazali ključne težave svojih specifičnih panog, ki so najbolj na udaru, predvsem pa predloge ukrepov, kako jih nasloviti.

»Ni več dvomov, da bomo zgolj povezani s celotnimi verigami vrednosti močni, in to na evropski ravni,« je bil jasen Marko Drobnič (Talum), kot predstavnik proizvodnje in predelave materialov. Proizvodnja materialov v EU pada zaradi enormnim cen energentov za razliko od drugih delov sveta, kjer raste, saj ne poznajo tako visokih cen energije. Zato pričakuje jasno stališče vlade glede vloge in pomena industrije, ki je na začetku verige vrednosti, v Sloveniji in se ji zagotovi primerljivo in konkurenčno poslovno okolje. Kot akutno je izpostavil že sedanji padec proizvodnje aluminija na 20 % kapacitet, jekla na 30-40 % ter papirja na 10-15 %. Zato je nujna regulacija cene električne energije in zemeljskega plina.

S tem se je strinjal tudi Valter Leban (Kolektor),ki je spregovoril v imenu kovinsko predelovalne industrije, gradbeništva, energetike in mobilnosti. »Edina stvar je, da se v kriznih razmerah streže kot v vojni. Da bi ustavili špekulante, je treba regulirati cene energije in zagotoviti vzdržne razmere … Potrebne so hitre poteze z visoko pomembnostjo, s kriznim štabom v Sloveniji in v Bruslju.«

Uvedbo kapice je kot nujen ukrep navedel tudi Robert Ljoljo (Lek) kot predstavnik kemične industrije. Ob tem je opozoril, da potrebuje industrija za zeleni prehod določen čas in to ni mogoče izvesti v tem trenutku. Ni mogoče zmanjšati uporabe zemeljskega plina za nekaj odstotkov, saj bi to pomenilo nepopravljivo škodo za proizvodnjo. Dodatno je izpostavil potrebo po stabilnosti dobav. Hkrati se je zavzel za skrajšanje postopkov pri pridobivanju različnih dovoljenj.

Prehrambena industrija pričakuje, da bodo v primeru redukcij zemeljskega plina poleg njih visoko na lestvici tudi njihovi dobavitelji, sicer se bo podrla celotna nabavna veriga, je poudaril Izidor Krivec (Celjske mesnine). Tudi sam pričakuje uvedbo kapice na cene energentov. Nikakor pa ne bi bila primerna regulacija cen prehrambenih izdelkov, saj bi bile sicer police v trgovinah prazne.

Podobno razmišlja tudi Dušan Marinič (Lip Bled), ki pričakuje, da bo vlada poleg kapice na ceno električne energije, ki bo zagotovila pravično ceno, uvedla tudi začasne ukrepe za ohranjanje zaposlenih, kot je 100-odstotno subvencioniranje čakanja na delo.

Predsednik Vlade RS dr. Robert Golob se je v nadaljevanju odzval na pričakovanja gospodarstva, ki pa je bilo nad njegovim odzivom razočarano. Na spot cenah ta trenutek vidi malo možnosti za spremembo, hkrati pa terminski trg ne deluje. Je pa optimističen glede dobav zemeljskega plina. Pozval je gospodarske asociacije in gospodarstvenike, da tudi sami na vseh ravneh apelirajo na odločevalce v Bruslji preko svojih evropskih združenj, da bi zmanjšali finančni strošek za obvladovanje cen energentov na razumno raven. Vlada načrtuje poroštva za zagotavljanje likvidnosti za energetski sektor v višini 1,2 mrd evrov. Kapica, kot jo želi gospodarstvo, po njegovih besedah ni sprejemljiva. Zagovarja uvedbo modificirane kapice, ki naj bi stimulirala ohranjanje konkurenčne prednosti in motivirala k prestrukturiranju v obdobju naslednjih treh letih. »Brezpogojne kapice ne bo,« je bil jasen. Formula bo enaka za vse, izjema bodo zgolj mali poslovni odjemalci, delno pa bo prilagojena tudi glede na dejavnost podjetja. Že v naslednjem mesecu je dr. Golob napovedal uvedbo ukrepov za ohranitev zaposlenih – zlasti čakanje na delo. Gospodarske zbornice in združenja je povabil k ustanovitvi operativnega štaba 5 predstavnikov gospodarstva, ki bo iskal skupaj s predstavniki vlade rešitev izhoda iz aktualnih izzivov.

Minister za gospodarski razvoj in tehnologijo MatjažHan je navedel, da je država v letošnjem letu gospodarstvu namenila 670 mio evrov povratnih in nepovratnih sredstev in da je dogovoril likvidnostna sredstva z SPS. Vlada mora oblikovati ukrepe, ki bodo omogočili, da bo gospodarstvo sposobno nadoknaditi globalni šok in bo sposobno v naslednjem letu v čim večji meri preživeti.

Finančni minister Klemen Boštjančič je dejal, da je »čas helikopterskega razmetavanja z denarjem mimo. Razmere so take, da ne morejo preživeti vsi.« Če bi to hoteli, bi bistveno prej zmanjkalo sredstev, saj je proračunski primanjkljaj že sedaj bistveno prevelik. Je pa potrdil, da bodo sredstva, ki jih bo država namenila za energetsko krizo, znatna.

Minister za infrastrukturo mag.Bojan Kumer se je zavzel za oblikovanje štabne skupine, ki bo delovala absolutno transparentno, in bo iskali pravo formulo, kakšno ceno bodo podjetja naslednje leto plačevala za energente. Namen je, da bodo slovenska podjetja iz krize izšla kot zmagovalci. Posebej je izpostavil, da bo v tretjem tednu septembra v javno obravnavo šel lex specialis, ki bo omogočal hitrejše umeščanje objektov v prostor, pridobivanje okoljevarstvenih dovoljenj, kar je nujno, da hkrati s krizo naslavljamo tudi zeleni prehod. Opozoril je tudi, da je sedanja raven digitalizacije primerna za normalne razmere, za krizne pa ne. Je optimističen, da se bo rešitev našla.

Predstavniki gospodarstva so izrazili svoje pričakovanje, da na pobudo dr. Goloba čim hitreje oblikujejo krizni štab, ki bo nemudoma oblikoval konkretne ukrepe, ki bodo naslovili energetsko draginjo v gospodarstvu.

***

Ključne zahteve GZS za izvedbo kratkoročnih ukrepov za zagotovitev poštenih cen energentov za celotno gospodarstvo Slovenije in fleksibilnost trga delovne sile ter predlogi za naslovitev energetske draginje in problematike dobavljivosti energentov

KLJUČNI TAKOJŠNJI UKREPI

1. Uvedba kapic na ceno energentov:
   • kapica na ceno električne energije do konca leta 2023 v višini 118 €/MWh za VT in 82€/MWh za MT kot to velja za male poslovne subjekte oz. obrtnike, in sicer s 1. septembrom 2022.
   • kapica na ceno zemeljskega plina.
2. Aktiven strateški pristop vlade RS na ravni EU za zagotovitev konkurenčnosti EU in za uveljavitev izenačitve pogojev poslovanja v vseh državah EU, pri čemer sta ključna ukrepa uvedba kapice na cene energentov na evropski ravni ter odprava odvisnosti (razklop) cene električne energije od cene zemeljskega plina (nova formula).
3. Ponovna uvedba začasnih ukrepov za ohranitev delovnih mest – čakanje na delo (100 % subvencija za tiste, ki že plačujejo dražjo električne energije, takoj) in skrajšan delovni čas.

SISTEMSKI UKREPI

1. Jasno stališče Vlade RS o obstoju in pomenu industrije v Sloveniji, s poudarkom na energetsko intenzivni industriji (proizvodnji materialov), kar mora izhajati iz sprejete Slovenske industrijske strategije 2021-2030.
2. Poenostavitve in pospešitve pridobivanja različnih dovoljenj – izvedba projekta v 3 mesecih.
3. Sprememba veljavnega zakona za pomoč gospodarstvu ter priprava paketa obsežne in sistemske pomoči prizadetim podjetjem za leto 2023 v obsegu, ki ga EU omogoča.
4. Vlada RS naj regulira cene pogonskega goriva in kurilnega olja oz. uvede industrijsko gorivo za domače gospodarstvo.
5. Možnost prenosa višjih cen v veljavne pogodbe po javnih naročilih v primeru izrednega porasta stroškov.
6. Zagotovitev likvidnostnih sredstev podjetjem – SPS in SID banka, pri čemer postopek odobritve ne sme biti daljši od enega meseca.
7. Zagotovitev uporabe alternativnih in obnovljivih virov s subvencijami.
8. Takojšnja priprava skupnih kratkoročnih, transparentnih in nediskriminatornih ukrepov, ki bodo omogočili predvidljivost poslovnega okolja – najkasneje do konca septembra 2022.
9. Zaveza o zmanjšani porabi energije tudi znotraj gospodarstva, kjer je to mogoče.

Izjava predsednika GZS Tiborja Šimonke po srečanju gospodarstva in politike

Izjava ministrov po srečanju gospodarstva in politike