Mediji

Arhiv: Bančno posojilo ni edini možni vir financiranja, čeprav je vedno najbolj uporabljeno

»GZS kot soorganizator današnjega dogodka Alternativni viri financiranja – inovativna pot do cilja naslavlja potrebo po dvigu investicijske kulture podjetij ter večje uporabe zagonskih sredstev, ki sta določeni kot ključni pobudi v strateškem dokumenta GZS 'Horizonti prihodnosti',« je povedal generalni direktor GZS mag. Aleš Cantarutti. »Zato moramo vse osrednje institucije podpornega okolja in zasebna sredstva še bolj povezati v ekosistem različnih virov financiranja, ki naslavljajo različno fazo poslovanja, v katerem se podjetja nahajajo. GZS bo podjetja spodbujala in usposabljala za čim boljše koriščenje tako različnih virov financiranja.« Na današnjem dogodku so se udeleženci seznanili z različnimi oblikami virov financiranja, načini za izboljšanje likvidnosti podjetja ter optimizacijo strukture kapitala za prihodnjo rast. Prikazane so bile tudi možnosti investiranja v mlada in inovativna podjetja. 

Inflacija, energetska kriza, zeleni prehod. Vse to postavlja podjetja pred dilemo, kako priti do virov financiranja za investicije ali pa zgolj za zagotavljanje obratnega kapitala. Velika in srednja podjetja imajo sicer lažji dostop do bančnih posojil kot mala in mikro podjetja, vendar se tudi na tem področju pogoji zaostrujejo zaradi splošnega zviševanja obrestnih mer. Na današnjem dogodku v organizaciji GZS in Ljubljanske borze ter v sodelovanju s točko SPOT svetovanje Osrednjeslovenske regije so finančni strokovnjaki predstavili široko paleto različnih virov, ki jih podjetja bodisi premalo poznajo ali pa so do njih iz različnih razlogov nezaupljiva. Udeleženci so se strinjali, da je izbor financiranja potrebno prilagoditi različnim strategijam rasti podjetij, sektorju kot tudi pripravljenosti lastnikov do sprememb na tem področju.

Nina Urbanič iz Slovenskega podjetniškega sklada se je posebej dotaknila financiranja start-up podjetij. Ta se večinoma soočajo s pomanjkanjem zagonskih in obratovalnih sredstev, kar je tudi najpogostejši razlog za njihov propad. S pomočjo sklada, preko javnih razpisov, lahko start-up pridobi nekaj kapitala in tako lažje pride še do dodatnih virov financiranja. Poleg tega sklad ponuja tudi drugačne vrste pomoči kot na primer vstop v lastniško strukturo podjetja, ali ponujanje konvertibilnih posojil.

Na okrogli mizi »Spremembe pravnega okolja kot priložnost za razvoj kapitalskega trga«, ki jo je moderiral Bojan Ivanc (Analitika GZS), so sodelovali: Natalija Stošicki (SID banka), Mira K. Veljić (Združenje družb za upravljanje investicijskih skladov - ZDU GIZ) in Primož Damjanovič (Agencija za trg vrednostnih papirjev). Slednji je predstavil novo zakonodajo s področja alternativnih investicijskih skladov, ki je nastajala že v letu 2015. Mira K. Veljić je povzela, da alternativni investicijski skladi povečujejo naložbene priložnosti individualnim in institucionalnim vlagateljev, omogočajo transparentnost in so na drugi strani dodaten, bolj varen način financiranja malih in srednjih podjetjih. Izrazila je upanje, da bo z dodatnimi spodbudami prišlo do razvoja trga alternativnih investicijskih skladov, podobno kot je prišlo do tega na ravni EU, kjer alternativni skladi, kjer alternativni skladi upravljajo 7,4 bilijona EUR sredstev (2. četrtletje 2022). Natalija Stošicki je predstavila vlogo in cilje SID-a pri oblikovanju produktov za spodbujanje lastniškega financiranja v Sloveniji, še posebej na področju novega SEGIP TOP-UP programa (Slovenski naložbeni program kapitalske rasti, Sklad za prenos tehnologij, Sklad za nasledstva, Sklad tveganega kapitala).

Udeleženci so poudarili, da mednarodno konkurenčen zakonodajni okvir ni dovolj. Tudi davčne spodbude so pomemben dejavnik pri razvoju trga kapitala, prav tako stabilno davčno okolje. Potrebno je zagotoviti, da se v Sloveniji razvije znanje na področju alternativnih sredstev in specifik, ki jih ta ponuja (vrednotenja, upravljanje, ocena tveganj ipd.). Pomembna je tudi vloga institucij, ki s svojim pristopom generirajo zaupanje v ta segment, najpomembnejši pa so upravljavci, saj je le ustrezen dober donos ob določenem profilu tveganosti naložbe temelj prihodnjega razvoja finančne industrije.

Mag. Aleš Cantarutti, generalni direktor GZS je ob zaključku dogodka poudaril, da se obdobje dostopa do poceni denarja verjetno izteka, kar že danes dviguje potrebo podjetij po širjenju svojih virov financiranja. Potrebe po obratnem kapitalu, delno tudi po investicijah v zeleno transformacijo, dviguje še energetska kriza. Zato je pomembno, da podjetja vedno razmišljajo o alternativnih virih financiranja in se zanje pravočasno odločijo, saj so s tem pogoji poslovanja bolj obvladljivi tudi v primeru negotovih tržnih razmer.

Država oz. ministrstvo za finance mora slediti ciljem priprave celovite davčne zakonodaje na tem področju z namenom poživitve trga kapitala v Sloveniji. Dodatno je potrebno spodbude umestiti v že obstoječo davčno zakonodajo ter zasledovati cilj enakopravne obravnave udeležencev na trgu kapitala. GZS bo še naprej vztrajno podajala predloge za ustrezen regulativni okvir.

GZS podjetjem predstavlja različne vire, jim pomaga pri opredelitvi vseh priložnosti in jih ustrezno usposobi, da bodo lahko kombinirala najbolj učinkovite oblike virov financiranja, vse od posojil, nepovratnih sredstev in alternativnih virov financiranja, je poudaril Cantarutti in dodal, da je »to tudi pot do boljše izrabe evropskih povratnih sredstev, saj nepovratna sredstva, ki so običajno namenska, niso vedno najugodnejša izbira za vse oblike izvajanja investiranja.«

Posebno zahvalo izrekamo glavnemu pokrovitelju Slovenskemu podjetniškemu skladu ter pokrovitelju SID banki, ki sta omogočila dogodek v takšnem obsegu ter brezplačni dostopnosti MSP podjetjem.

Fotogalerija

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.