Mediji

Arhiv: GZS obžaluje, da je sporna izjava ostala v noveli zakona o pomoči gospodarstvu

»Na Gospodarski zbornici Slovenije smo razočarani nad tem, da je v noveli Zakona o pomoči gospodarstvu zaradi visokih cen električne energije in zemeljskega plina, ki ga je danes sprejel Državni zbor, ostalo določilo, ki od prosilcev za pomoč zahteva podpis izjave, da upravičenec cene svojih proizvodov oziroma storitev, zaradi dviga cen električne energije in zemeljskega plina, ni dvignil za več kot 10 odstotkov. Podjetja, ki so člani GZS, tako izjavo razumejo kot nezaupnico gospodarstvu in kot nerazumno birokratsko omejitev, ki bo marsikatero podjetje odvrnila od prošnje za pomoč,« je sprejem novele komentiral predsednik GZS Tibor Šimonka.  

Vsako podjetje mora kot dober gospodar zagotoviti stabilno poslovanje, zato je povsem normalna podjetniška praksa, da poskušajo višje stroške pretopiti v višje cene. Vendar na poslovanje podjetij danes ne vplivajo le višji stroški energentov, ampak tudi višji stroški materiala in dela. Zato v tem trenutku ni jasno, kako bo država na podlagi te sporne izjave preverjala deleže stroškov energentov v ceni izdelka oziroma storitve.

Poleg tega ne razumemo, zakaj ministrstvo za finance, ki je predlagatelj te določbe, pri njej vztraja, četudi ta ni del začasnega okvira Evropske komisije in je ta ne predpisuje. Izjava je nepotrebna tudi v luči dejstva, da podjetja, v skladu z danes sprejeto novelo, sama nosijo cenovno tveganje do dvokratnika dviga cene električne energije in zemeljskega plina – čeprav smo delodajalska združenja predlagala znižanje tega faktorja na 1,2. Sporna izjava predstavlja tako še dodatno omejitev, saj podjetjem onemogoča, da bi vsaj tisti del povišanja cen energentov, ki ni krit z državno pomočjo po tem zakonu (torej do dvokratnika dviga cene električne energije in zemeljskega plina), vključila v prodajno ceno svojih izdelkov ali storitev.

GZS že od samega začetka tvorno sodeluje pri pripravi ukrepov za pomoč gospodarstvu. Neprestano poudarjamo, da mora biti ta pomoč hitra in ciljana, tako kot je vlada to storila za pomoč gospodinjstvom. Kljub obljubam, ki so bile dane že spomladi, pa danes še vedno nimamo jasnega okvirja pomoči za gospodarstvo. Novela zakona, ki je bila sprejeta danes, je kljub zadržkom zaradi sporne izjave le prvi korak. Ostale oblike pomoči pa še niso dorečene. Krizna skupina, za katero smo se predstavniki gospodarstva in vlade dogovorili na srečanju 5. septembra, je sicer z delom začela prejšnji teden, vendar se bojimo, da rešitve ne bodo pripravljene do konca meseca, kot je bilo sprva rečeno. Med tem pa so podjetja v stiski, ker ne morejo načrtovati poslovanja, saj ne znajo predvideti stroška energentov. Nekatera že omejujejo proizvodnjo, kar se bo prej ali slej reflektiralo tudi na trgu dela, v kolikor država ne bo sprejela ukrepov subvencioniranega čakanja na delo oziroma skrajšanega delnega časa.

Država, ki ima tako visoko stopnjo industrializacije, kot jo ima Slovenija, bi morala bolj zaupati in prisluhniti gospodarstvu. Zavedati bi se morala, da je pomoč gospodarstvu posredna pomoč prebivalstvu, ker gospodarstvo finansira pomoč prebivalstvu in ker ohranitev podjetij pri življenju pomeni tudi ohranitev delovnih mest.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.