Pri tem je Vesna Nahtigal izpostavila, da velika in energetsko intenzivna podjetja še vedno ne vedo, na kakšno pomoč lahko računajo. »Teh podjetij je približno 370, le dva odstotka, vendar porabijo kar tretjino vse električne energije. Poleg tega ta podjetja predstavljajo pomemben delež BDP Slovenije,« je poudarila generalna direktorica GZS in pozvala ministra, da se tudi tem podjetjem zagotovijo primerljivi pogoji poslovanja.

Minister Kumer je priznal, da je težko z enim ukrepom reševati vsa podjetja, med katerimi so velike razlike. Spomnil je, da so vsa podjetja deležna vsaj ene oblike pomoči, tako pri električni energiji kot plinu: »Evropski okvir žal ne dovoljuje pomoči velikim podjetjem. Več držav je sicer najavilo svoje izjeme, vendar vsi čakajo na odločitev Bruslja.« Prepričan je, da bo Slovenija uspela izpogajati izjeme, ker je tudi slovenska industrija v EU specifična, saj smo druga najbolj industrializirana država v Evropi.

Minister je predlagal, da naj podjetja začnejo sklepati pogodbe za 2024 in morda tudi dlje; seveda diverzificirano in v skladu s specifikami vsakega podjetja. »Ampak zavedati se je treba,« je poudaril Kumer, »da drugo leto ne bo subvencij.«

Na okrogli mizi je bilo govora tudi o energetski samooskrbi Slovenije ter o zelenem prehodu podjetij. Generalna direktorica GZS je spomnila, da se podjetja močno zavedajo potrebe po energetski samozadostnosti. Nekatera so veliko vlagala v to področje še pred krizo. Imajo pa težave s pridobivanjem potrebnih dovoljenj. Nekatera na okoljevarstveno dovoljenje čakajo že deset let. »To je nesprejemljivo. Nekatera podjetja morajo celo vračati sredstva iz razpisov, ker ne dobijo teh dovoljenj. Zato nas veseli, da bo minister Kumer v novem ministrstvu imel pod svojim okriljem tako energetiko kot okoljska dovoljenja«, je še dodala.

Opomba SŠ: Mali odjem predstavlja 110 000 odjemalcev, skoraj 70 %, slaba 2% so veliki, 82% pa MSP.