Mediji

Arhiv: QUO VADIS, 3. razvojna os?

Na posvetu v Državnem svetu RS o poteku skoraj 20-letnega načrtovanja in izvajanja projekta 3. razvojne osi so svoja stališča predstavili tudi predstavniki GZS. Opozorili so na zgubljanje konkurenčnosti podjetij v regijah v tem območju. Slovensko in regionalno gospodarstvo zato zahteva odločitev politike, da je projekt 3. razvojne osi eden izmed najpomembnejših državnih razvojnih in infrastrukturnih projektov, pomembnih za razvoj države na različnih področjih.

»Danes smo s 3. razvojno osjo še prav na začetku. Po dveh desetletjih še ni videti luči na koncu tunela. Država državljankam in državljanom, ki ob tej osi živijo, kljub njihovim enakim obvezam do nje, ne daje enakih možnosti za življenje in razvoj,« je v svojem uvodnem nagovoru dejal Mitja Gorenšček, predsednik komisije DS za gospodarstvo, obrt, turizem in finance ter izvršni direktor GZS. Dodal je, da so tudi predstavniki gospodarstva svojo zaskrbljenost nad zamikom časovnice izgradnje tretje razvojne osi neštetokrat izražali. Vsako leto, ki dodatno preteče, šibi gospodarski potencial regije ter konkurenčni položaj podjetij na tem območju. Kot primer je navedel nekaj podatkov. V koroški in savinjsko-šaleški regiji je recimo število podjetij med 2008 in 2021 zraslo za 29 %, v Sloveniji za 38 %. Delovnih mest je 57 tisoč, kar je 2 tisoč manj kot v letu 2008. 5 tisoč ljudi dela v drugih regijah, leta 2008 je bilo takšnih zgolj 2 tisoč. Zaradi slabe prometne povezljivosti so manjše poslovne priložnosti za MSP, vse več ljudi pa išče zaposlitev v drugih regijah. Število osebnih avtomobilov je v tem obdobju v regiji poraslo za 15 %, v Sloveniji pa za 16 %, kar pomeni, da je potreba po mobilnosti zrasla podobno, pri čemer pa je bilo v prometno infrastrukturo v regiji vloženo mnogo manj kot v drugih regijah.

Cestni projekti imajo po besedah Gregorja Ficka, direktorja GZS - Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, vedno zelo dolgo brado. Resolucija o nacionalnem razvoju prometa do 2030 (sprejeta 2016) je zamaknila pripravo in izvedbo 3. razvojne osi za več kot 15 let. Tehnična izhodišča za odsek med Slovenj Gradcem in Mariborom so se iz predvidene 4-pasovne ceste znižala na rekonstrukcijo obstoječe glavne ceste. »Kdo je to dovolil?« se je vprašal in dodal: »Termini so se povprečno zamaknili za 15 let. Če bi izvajali avtocestni program na tak način, ne vem, če bi že gradili Črni kal.« Posledice se čutijo že danes – tako z gospodarskega, razvojnega, socialnega vidika  kot vidika  časa, decentralizacije … Vse vlade so na tem izpitu od leta 2004 padle, je dejal in poudaril, da slovensko in regionalno gospodarstvo zahteva odločitev politike, da je projekt 3. razvojne osi eden izmed najpomembnejših državnih razvojnih in infrastrukturnih projektov, pomembnih za razvoj države na različnih področjih.

»Naše gospodarstvo je izredno dobro, inovativno, hkrati pa nam pogoji, ki jih nimamo, naš konkurenčni položaj zelo hitro jemljejo,« pravi Katja Pokeržnik, direktorica GZS - Koroške gospodarske zbornice.

Neto dobička (v koroški in savinjsko-šaleški regiji) je bilo v obdobju 2028/22 za 83 % več, v Sloveniji za 270 % več. »Slabša prometna povezljivost regije izjemno slabša poslovni potencial in viša stroške poslovanja podjetij,« je bila jasna in dodala, da si pa »lahko izračunamo, koliko bi naše gospodarstvo lahko prispevalo več ob bistveno boljši povezanosti.« Prikazala je tudi nekaj od gospodarstvenikov izraženih komentarjev, ki nazorno kažejo na težavnost infrastrukturnih razmer. Tako je na primer direktor večjega podjetja dejal, da se »na sestanke v Ljubljano vozim(o) preko Avstrije in Karavanškega tunela že 15 let, ker je varnost naših zaposlenih za nas najpomembnejša in le tega na naših cestah ne moremo pričakovati.« Opozorila je tudi, na tovora nikakor ni možno prevažati po železniški progi, ki je izjemno slaba.

Tomaž Kordiš, direktor Gospodarske zbornice Dolenjske in Bele Krajine, pravi, da se gospodarstvo in lokalna skupnost regije zavedata, da bo nova hitra cesta od avtoceste A2 Ljubljana-Obrežje pri Novem mestu do MMP Metlika in do priključka Črnomelj jug pospešila pretok znanja, odprla prostor za nove investicije in zmanjšala razvojne razlike znotraj regije. Ustvarjene bodo razvojno poslovne priložnosti tako za gospodarski kot negospodarski sektor s poudarkom na mladih. Izpostavil je dva vidika – nekonkurenčno železnico za tovorni in osebni prevoz ter cesto, ki je popolnoma nekonkurenčna za promet, ki se odvija. »Po 110 letih železniške proge Novo mesto – Metlika in razvoju prometa in prometne infrastrukture je skrajni čas, da Bela krajina dobi varno in kakovostno hitro cesto, s katero bo povezana z Novim mestom, Ljubljano in ostalo Slovenijo,« je bil jasen. Pri tem je opozoril, da bo z izgradnjo druge cevi predora Karavanke mednarodni promet iz SZ Evrope dodatno obremenil obstoječo cesto na relaciji Novo mesto-MMP Metlika in tudi Črnomelj-MMP Vinica.

Fotogalerija

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.