Mediji

Rebalans proračuna ne v škodo gospodarstvu!

Gospodarska združenja, ki smo člani Ekonomsko socialnega sveta, nasprotujemo rebalansu proračuna, ki gre v škodo gospodarstvu. Hkrati pa izpostavljamo, da je ključnega pomena, da masa plač v sektorju država ne presega zastavljenih okvirjev v rebalansu ter da se omeji diskrecijske ukrepe na področju transferjev gospodinjstvom. 

Argument vlade, da so razlog za rebalans nižji odhodki kot posledica uspešnega boja z energetsko draginjo (nižji obseg potrebnih sredstev za njeno blaženje), je v nasprotju s številnimi prošnjami, ki smo jih v zadnjih mesecih naslovili na predstavnike vlade.

Opozarjali smo, da so cene energentov, predvsem električne energije, še vedno previsoke in presegajo tiste, ki jih imajo konkurenčna podjetja v tujini. Predložili smo tudi podatke o krčenju industrijske proizvodnje vse od oktobra lani ter padanju prihodkov v trgovini. To bo državo na letni ravni, v kolikor vlada ne bo ukrepala, stalo več kot eno milijardo dodane vrednosti in 200 milijonov evrov davkov.

Nižji primanjkljaj proračuna je predvsem posledica manjših načrtovanih odhodkov v povezavi z energetsko draginjo, kar je povezano s padcem promptnih in forward cen zemeljskega plina in električne energije. To pomeni, da bi bili odhodki, v kolikor bi vlada uvedla zamejeno ceno energentov, tudi za velike porabnike manjši ali vsaj enaki izgubi iz naslova pobranih davkov kot posledici padanja naročil in prodaje. Vlada bi morala kot dober gospodar te prihranke proračuna vložiti v pomoč velikim porabnikom energentov. S tem bi jim zagotovila konkurenčne pogoje poslovanja, zaščitila številna delovna mesta in povečala proračunske prihodke skozi davke in prispevke. 

Rezerva v višini 200 mio EUR, ki jo je vlada ohranila v rebalansu proračuna za blaženje posledic draginje, je po našem mnenju prenizka, saj ostaja nejasno, kakšne bodo cene energentov v drugi polovici 2023. Poleg tega cene električne energije in zemeljskega plina niso zamejene za velike poslovne subjekte. Zato predlagamo dvig rezerve pri ukrepih za blaženje posledic draginje v gospodarstvu, in sicer preko dviga naslednjih postavk: pomoč gospodarstvu, čakanje na delo in skrajšan delovni čas v ZPGOPEK in pomoč gospodarstvu v ZPGVCEP.

Prihodki od EU sredstev in odhodki za investicije (50-odstotna rast pri obeh postavkah glede na 2022) so zelo verjetno precenjeni. Na problematiko načrtovanja investicij opozarja tudi Fiskalni svet, prav tako pa temu pritrjujejo podatki iz predhodnih let. Tudi ocena o 390 mio EUR prejetih sredstev iz NOO je visoka, upoštevaje prejet prvi obrok v višini 50 mio EUR v 2023, ki je bil sicer po prvotni časovnici predviden že za leto 2022.

Primanjkljaj bo tudi brez upoštevanja predvidenih odhodkov za blaženje draginje in odhodkov, povezanih s pandemijo, visok (2,3 % BDP), če upoštevamo napovedi o večjem BDP, ki je tudi posledica višje inflacije. Rast tekoče porabe brez odhodkov za covid-19, draginjo, investicije in obresti naj bi znašala 11 %, kar je več kot v predhodnih treh letih. Polovica te rasti bo posledica višjih stroškov dela, kar v največji meri izhaja iz jeseni sklenjenega dogovora s sindikati. To hkrati vpliva na dinamiko rasti plač v zasebnem sektorju. Posledično šibimo svojo izvozno konkurenčnost, kar se odraža v slabši dinamiki industrijske proizvodnje v zadnji polovici lanskega leta v primerjavi z EU-27.

Gospodarska združenja, ki smo članice Ekonomsko socialnega sveta, izpostavljamo, da je ključnega pomena, da masa plač v sektorju država ne presega zastavljenih okvirjev v rebalansu ter da se omeji diskrecijske ukrepe na področju transferjev gospodinjstvom.

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.