Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo je v teh dneh upravičencem za leto 2022 izplačalo 25,7 milijona evrov iz Sklada za podnebne spremembe kot nadomestilo energetsko intenzivnim podjetjem, ki so oziroma bodo v letih od 2022 do 2024 plačevala višje cene električne energije zaradi trgovanja s kuponi toplogrednih plinov. V tem obdobju bodo sicer podjetja prejela vsega skupaj 99,15 mio evrov.

Evropska komisija je že deset let nazaj prepoznala, da trgovanje z emisijami toplogrednih plinov penalizira energetsko intenzivne panoge in zato obstaja nevarnost, da bodo svoje proizvodnje selile v tujino oziroma jih zapisale. Evropa pa bi nadomeščala njihove proizvode z uvoženimi izdelki, ki imajo nekajkrat višji ogljični odtis. »Slovenija tega ni izkoristila, zato smo se v teh letih odrekli več deset milijonom evrov. S tem so se določena slovenska podjetja znašla v izjemno nezavidljivem položaju v primerjavi s konkurenti v EU in izven. Si predstavljate, kakšna bi bila danes slovenska energetsko intenzivna industrija, če bi izgubljene milijone investirala v nove tehnologije za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, kar je pogoj? Danes bi bil zeleni prehod slovenske industrije v velikem delu že zaključen,« je jasna generalna direktorica GZS Vesna Nahtigal.

Evropska unija je v letu 2005 uvedla sistem trgovanja s toplogrednimi plini (ETS), da bi tudi s tem ukrepom pripomogla k večji podnebni nevtralnosti in okoljski trajnosti Evrope. Proizvajalci energije so bili tako prisiljeni te stroške preliti v višje cene električne energije. Posledice teh podražitev pa je najbolj občutila energetsko intenzivna industrija. »Pridobljena sredstva nam bodo v pomoč v sicer težkih razmerah za poslovanje. Sredstva bomo koristno porabili za investicije in ukrepe za zmanjševanje porabe energije in emisij,« je povedal Rajko Bezjak, okoljski manager pri URSA Slovenija. V tem podjetju proizvajajo izolacijske izdelke iz steklene volne, kar je energetsko intenzivna dejavnost.

V Talumu so že vse od leta 2012 dalje opozarjali na nujnost sprejetja uredbe, ki so jo pred Slovenijo sprejele vse druge evropske države, ki so tako uspešno zaščitile svojo industrijo. Za Talum je to nadomestilo žal le obliž na rano, saj so deležni sredstev le za leto 2022, ko je proizvodnja primarnega aluminija v elektrolizi še tekla v določenem, četudi že znižanem obsegu. Zaradi neprimerljivih in nekonkurenčnih pogojev pri oskrbi z električno energijo v Evropi in Sloveniji v primerjavi z drugimi kontinenti so morali namreč to dejavnost ukiniti, je potožil Marko Homšak, svetovalec predsednika uprave v Talumu: »Celotno nadomestilo bomo namensko porabili za projekte proizvodnje energije iz obnovljivih virov na ozemlju Republike Slovenije, za ukrepe izboljšanja energetske učinkovitosti na svoji napravi ali za neposredne ali posredne naložbe za zmanjševanje procesnih emisij TGP ali drugih onesnaževal.«