Z začetkom leta je začela veljati novela Zakona o čezmejnem izvajanju storitev, ki je prizadela predvsem izvoznike gradbenih, tehničnih in transportnih storitev, ki imajo pomemben pomen v slovenskem gospodarstvu. Anketa, ki jo je GZS izvedla med člani, je pokazala, da je kar 62 % anketiranih podjetij že ali pa namerava preseliti podjetje v tujino. Posledično bo država izgubila za okoli 100 mio evrov socialnih prispevkov, 30 mio evrov dohodnine ter 15 mio evrov iz naslova davka od dohodka pravnih oseb. Zaradi selitve podjetij v tujino bi Slovenija lahko izgubila do 15 tisoč delovnih mest.

Strošek dela slovenskih delavcev, napotenih na delo v tujino, je pri enaki neto plači delavca v primerjavi z drugimi, Sloveniji konkurenčnimi državami, s 1. 1. 2024 višji za več kot petino v primerjavi z delavci, zaposleni v avstrijskem ali hrvaškem podjetju.

Zato smo v GZS izvedli anketo o vplivu sprememb na čezmejno izvajanje storitev, ki je potekala med 8. januarjem in 13. februarjem 2024.

Anketirana podjetja se strinjajo, da bi sprememba pravne ureditve in ugodnejša davčna zakonodaja povečala konkurenčnost izvoznikov tehničnih, gradbenih in transportnih storitev. Pri selitvi podjetja v tujino oz. odprtja podružnice v drugih državah EU so razlogi za to ugodnejše poslovno okolje v tujini, večja stroškovna učinkovitost ter stabilna pravna ureditev. Podjetja predlagajo spremembe davčne zakonodaje, uvedbo inštrumentov za dvig razpoložljivosti tehnično usposobljenega kadra, krepitev ugleda tehničnih poklicev ter ozaveščanje mladih o vrednosti poklicne izobrazbe.

Pri vprašanju, ali so že oz. nameravajo preseliti podjetje v tujino, je kar 62 % podjetij odgovorilo pritrdilno. Kar v polovici primerov kot ciljno destinacijo za preselitev podjetja navajajo Hrvaško, Avstrijo ali Nemčijo.

Podjetja v dveh tretjinah primerov navajajo, da bi napotila več kot polovico svojih zaposlenih (tretjina podjetij bi napotila od 50 do 75 % svojih zaposlenih, 29 % podjetij pa več kot 75 % zaposlenih). Slaba četrtina podjetij bi napotila 25 do 50 % svojih zaposlenih in 14 % podjetij do petine svojih zaposlenih. Tako ocenjujemo, da bi bilo lahko v primeru selitve sedeža podjetja v tujini ali odprtja podružnice v tujine, na delo izven Slovenije napotenih 14.900 zaposlenih.

Na podlagi ugotovljenega deleža družb in zaposlenih, ki so ali bodo izvedla selitev svojega sedeža v tujino, smo ocenili letno izgubo socialnih prispevkov, dohodnine in DDPO, ki bi s tem nastali in povzročili agregaten izpad prihodkov v konsolidirani bilanci javnega financiranja (ta vključuje državni proračun, blagajni ZPIZ, ZZZS in proračune občin). Izguba socialnih prispevkov za okoli 14.900 napotenih delavcev bi na letni ravni znašala 100 mio EUR, dohodnine pa 30 mio EUR. Oceno izgubljenega davka od dohodka pravnih oseb (DDPO) smo oblikovali na osnovi razmerja prejetih socialnih prispevkov, dohodnine in DDPO za celotno gospodarstvo v letu 2023. Izgubljen DDPO bi v tem primeru znašal 15 mio EUR. Podjetja bodo zaradi selitve dejavnosti v druge države alocirala tudi del skupnih nalog v te države. Vpliv teh selitev v anketi nismo upoštevali in ovrednotili, vseeno pa ne smemo zanemariti niti te negativne eksternalije. Celotna izguba prihodkov za konsolidirano bilanco javnega financiranja bi tako znašala 145 mio EUR, kar je 0,6 % celotnih davčnih prihodkov.