Mediji

Arhiv: Nove zahteve za slovenska podjetja, ki v Avstriji opravljajo storitve


mag. Johann Picej

Ljubljana, 14. februarja 2013 – Na današnjem posvetu, ki ga je organizirala Gospodarska zbornica Slovenije v sodelovanju z DDr. Jaklitsch & Mag. Picej Steuerberatung GmbH in Koroško razvojno agencijo, so se slovenski gospodarstveniki seznanili z glavnimi spremembami avstrijske zakonodaje v zvezi z zavarovanji podjetij in s pridobivanji obrtnih dovoljenj.

Uvodoma je mag. Maša Repež, namestnica direktorja GZS-Centra za mednarodno poslovanje izpostavila, da se GZS trudi, da bi slovenskim podjetjem, ki opravljajo storitve v Avstriji, čim bolj pomagala pri pridobivanju informacij o spremembah avstrijske zakonodaje na tem področju. Pred kratkim je GZS na Evropsko komisijo tudi naslovilapritožbo v zvezi z zahtevami za pridobitev viz za državljane tretjih držav, ki jih slovenska podjetja napotijo na delo v Avstrijo in Nemčijo. Izpostavila je tudi aktivnosti v zvezi s pridobivanjem EU potrdil, pri čemer občasno prihaja tudi do zapletov.

Na posvetu je zatem mag. Johann Picej, pravnik in davčni svetovalec iz avstrijskega podjetja DDr. Jaklitsch & Mag. Picej Steuerberatung GmbH, predstavil glavne spremembe avstrijske zakonodaje v zvezi s spremembo poklicnih nazivov in obveznim škodnim zavarovanjem, zavarovanji podjetij in s pridobivanji obrtnih dovoljenj.

Kot je izpostavil, so se s spremembo avstrijskega obrtnega zakona spremenili nekateri poklicni nazivi. Tako je lahko odslej gradbeni mojster (»Baumeister«) le tisti, ki ima pravico, da izvaja vse storitve po avstrijskem obrtnem zakonu – gradi, načrtuje, dela kalkulacije in izvaja nadzor. Picej je dejal, da večina slovenskih podjetij nima polne licence, temveč le priglasitev na podlagi slovenskega naziva gradbenega mojstra z omejitvijo na izvajalna dela (Baugewerbebetreibender). Podobna ureditev je pri tesarjih in kamnosekih. Dodal je, da je naziv »Zimmermeister« po novem črtan in nadomeščen z nazivom »Holzbau-Meister«. Tesar z omejitvijo na izvajalna dela se po novem imenuje »Holzbaugewerbetreibender«, kamnosek z omejitvijo na izvajalna dela pa »Steinmetzgewerbetreibender«. Tudi slovenska podjetja, ki opravljajo storitve v Avstriji, so primorana, da nazive takoj spremenijo in prilagodijo dejanskim storitvam, ki jih izvajajo.

Obvezno škodno zavarovanje velja za gradbene mojster, tesarje, kamnoseke, obrtnega arhitekte in vse dejavnosti po 99 členu avstrijskega obrtnega zakona (omejeni obseg obrtnega dovoljenja gradbenega mojstra). Pri tem je treba zavarovati odgovornost za telesne poškodbe, obolenja ali smrt osebe, uničenje in poškodbo stvari. Zavarovanje je mogoče skleniti pri tuji zavarovalnici, ki ima pravico do vodenja enote v Avstriji, ali pa pri avstrijski zavarovalnici. Tako za priglasitev kot za prijavo obrti, narejeno po 13. septembru 2012, je od 14. septembra 2012 naprej zavarovanje obvezno. Za obvezno škodno zavarovanje od 14. septembra 2012 velja prehodni rok 12 mesecev. Do 14. avgusta letošnjega leta je treba skleniti pogodbo in obrtnemu uradu posredovati dokaz zavarovanja. Če ni kritja mora obrtni urad takoj, ko je izvedel, sprožiti postopek o preklicu obrtnega dovoljenja ali priglasitve, ki se najkasneje po 2 mesecih vpiše v obrtni register.

Opozoril je, da mora slovensko podjetje, ki ima v Avstriji najete zaposlene in zanje tam plačuje socialne prispevke, za vsa delovna razmerja, ki prenehajo po 31. decembru 2012, vplačati 113 evrov na socialno zavarovalnico. Izjeme so med drugim v primeru, če je delovno razmerje omejeno na 6 mesecev ali delodajalec da odpoved. Hkrati določilo ne velja za napotene delavce.

Tako Picej kot Repeževa sta predlagala, da se slovenska podjetja za vsa morebitna vprašanja obrnejo neposredno pisno na BUAK in zaprosijo za informacije.

Mag. Johann Picej je prikazal tudi praktični primer sklada za gradbince. Izpostavil je, da to, če so delavci v Sloveniji uvrščeni kot pomožni delavci, nima vpliva na uvrstitev v Avstriji. Le v primeru, če so delavci uvrščeni kot pomožni, delajo pomožna dela in če so po kolektivni tarifi tudi plačani kot pomožni delavci, podjetje ni v prekršku. Kot je poudaril, je bila ta odločba potrjena na avstrijskem vrhovnem upravnem sodišču.

Udeleženci so dejali, da je zavarovanje sicer potrebno imeti tudi v Sloveniji, vendar pa so predpisi glede tega v Avstriji strožji. Dejstvo pa je, kot je dejala mag. Repež, da se slovenski gospodarstveniki, ki dobijo posel v Avstriji, pogoste ne pozanimajo dovolj, katere dokumente potrebujejo in katere zahteve morajo pred izvajanjem del v Avstriji izpolniti. Zato nastajajo zapleti, ki jih je včasih težko rešiti. Finančna policija izvaja kontrolo in nadzor na gradbiščih in preverja dokumentacijo, plačila delavcev ipd. Zato je Repeževa izrecno svetovala, da se podjetja pred napotitvijo delavcev v Avstrijo dejansko natančno pozanimajo o zahtevah, ki jih morajo izpolniti.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.