Mediji

Arhiv: Predlogi GZS za novo koalicijsko pogodbo


Novinarska konferenca na GZS, 28.02.2013

Prednostni predlogi, stališča in opozorila GZS, ki izhajajo iz predloga kratkoročnih ukrepov (Agende 46+) in drugih predlogov GZS, za morebitni novo koalicijsko pogodbo in novo koalicijo so naslednji:

A. Reforme

  1. Reforma trga dela. GZS podpira spremembe, ki bodo okrepile prožnost delovnih razmerij in zmanjšale administrativna bremena. Vendar paso spremembe premajhne in kompromisi ssindikati preveliki, da bi si upali napovedati kakršenkoli val novega zaposlovanja. Ob tem reformo podpiramo le, če jo državni zbor sprejme v dogovorjeni obliki, brez amandmajev, ki bi jo okrnili. Sodimo, da bo treba že kmalu ponovno odpreti pogajanja: glede nadomestil, odmora med delom, administrativnih bremen, večje fleksibilnosti ...
  2. Pokojninska zakonodaja. Pokojninska reforma je sprejeta. Slovenija v tem hipu ne more vzdržati večje rasti, kot je dogovorjeno. Nasprotno. Število delovno aktivnih se je zmanjšalo pod 800.000, upokojencev je že več kot 600.000, brezposelnihpa 125.000. Ta negativni trend se nadaljuje. Ker bo breme za proračun posledično še večje, bo nujno kmalu ponovno odpreti to vprašanje.
  3. Zdravstvena reforma. Skrbi nas nadaljnje stroškovno obremenjevanje gospodarstva, ker ni sprememb sistemske zakonodaje. Bojimo se dviga prispevne stopnje, kar za gospodarstvo nikakor ne bi bilo več vzdržno. Vlada mora pospešeno sprejeti reformo, ki bo omogočila nemoteno financiranje zdravstvenih storitev. Z reformo moramo iz košarice pravic zdravstvenega zavarovanja izločiti tiste, ki ne sodijo vanjo (pogrebnine, posmrtnine) in zmanjšati nadomestila za bolniške odsotnosti. Žal tudi Nacionalni program socialnega varstva za obdobje 2013-2020 predvideva povečanje obveznosti zdravstvene blagajne iz naslova dolgotrajne oskrbe starejših.

B. Sanacije

  1. Sanacija bančnega sistema. GZS poziva politiko in finančno stroko, da se hitro opredelijo do slabe banke in da najdejo najbolj racionalno in učinkovito sanacijo bank, s čimer bi storili prvi korak k odpravi kreditnega krča v Sloveniji. Takšna rešitev je lahko še naprej slaba banka ob upoštevanju kritičnih opozoril, dokapitalizacija bank ali kombinirana rešitev. Rešitev pa mora biti hitra.
  2. Sanacija kapitalskega krča v podjetjih. GZS opozarja na javnosti manj znan kapitalski krč podjetij. Slovenska podjetja so prezadolžena in nimajo dovolj lastniškega kapitala. Kapitalski krč grozi več sto podjetjem in več deset tisočem zaposlenih. Številna podjetja tekoče poslujejo pozitivno, imajo zdrave programe, toda plačujejo ceno za preteklo zadolževanje. Ne smemo dopustiti, da ponovimo napako iz gradbeništva, kjer smo namesto kaznovanja menedžerjev in lastnikov, ki so osumljeni spornih dejanj, potopili celotna podjetja. Nujno je sanirati takšna podjetja, morda s podobnim razvojnim skladom kot v devetdesetih letih, še prej pa novelirati insolvenčno zakonodajo. GZS je že pred meseci podala svoje predloge k noveli.
  3. Nadaljevanje sanacije javnih financ. Krize v Sloveniji ne bomo rešili z zadolževanjem za umetni in fiktivni dvig domačega povpraševanja. Sanacija javnih financ se mora nujno nadaljevati. Ne sme pa se nadaljevati zgolj varčevanje, brez novega razvojnega zagona, ker to vodi v nevarno spiralo nadaljnjega zategovanja pasu. Javni sektor mora prevzeti del bremena krize, predvsem z njegovim boljšim upravljanjem. Nevzdržno je, da je gospodarstvo od začetka krize leta 2008 izgubilo več kot 71.000 delovnih mest, v javnem sektorju pa je skoraj 6.000 več zaposlenih.

C. Poslovno okolje

  1. Upravljanje z državnim premoženjem (SDH). Vlada mora umakniti politiko iz upravljanja z gospodarskimi družbami in zmanjšati državno lastništvo v podjetjih. Upravljanje z državnimi podjetji mora biti transparentno, še bolj prodaje državnih podjetij. Vsako prodajo je nujno ovrednotiti z zornega kota narodno gospodarskih učinkov in z vnaprejšnjo odločitvijo, da se bo kupnina od prodaj namenila izključno za nadaljnji gospodarski razvoj in nove strateške investicije. Le tako bomo ponovno pridobili zaupanje zasebnih domačih in tujih investitorjev.
  2. Bremena davkov in visokih dajatev. Vlada mora takoj prenehati s politiko dodatnega obremenjevanja podjetij z dajatvami, prispevki in trošarinami, kot je denimo elektrošok (enormni dvig prispevka za obnovljive vire energije). Nujna je sistemska prenova na področju okoljskih dajatev, ki so nepregledne in visoke, ter zmanjšanje trošarin na energente. Vsako povečevanje davkov za podjetja ni več vzdržno.
  3. Pravna država. Sankcije za nespoštovanjezakonov in predpisov so počasne. Morajo biti ostre in hitre. Dolgoletni procesi z blagimi kaznimi in celo zastaralnimi roki so v posmeh vsem, ki zakone in predpise spoštujemo. Ustvarjajo klimo splošnega nezaupanja. Nujno je treba okrepiti menedžiranje sodišč in uveljaviti alternativne oblike hitrejšega reševanja gospodarskih sporov, kot je denimo arbitraža.

Č. Nova rast

  1. Odprava ovir in zagon strateških investicij. Vlada mora urgentno pripraviti akcijski načrt za odpravo administrativnih ovir (pri umestitvah v prostor, neupravičenih okoljskih predpisih ipd.), ki zavirajo ali onemogočajo realizacijo ključnih strateških investicij. Deregulacija je nujna. GZS že pripravlja popis konkretnih ovir pri ključnih strateških investicijah. Slednje so nujne za nov razvojni zagon, pri čemer je treba ovrednotiti ključne projekte z narodno gospodarskega zornega kota, jih realizirati transparentno in racionalno, s kombinacijo virov financiranja (evropskih in zasebnih).
  2. Tuje neposredne investicije. Vlada mora nujno pripraviti program ukrepov za privabljanje tujih investitorjev, ne le kupcev državnih podjetij, temveč tudi drugih družb ali investitorjev v nove proizvodne in druge programe. Ključno pozornost mora nameniti tistim, ki bodo ponudili nove posle domačim dobaviteljem in ki bodo občutno prispevali k povečanju izvoza, kar prinaša tudi kvalitetna delovna mesta.
  3. Odločna podpora najboljšim izvoznim programom. Gospodarska politika Slovenije mora podpreti perspektivne izvozne proizvodne programe, zlasti tiste, ki temeljijo na inovacijah. Obenem mora na domačem trgu dati prednost tistim strateškim investicijskim projektom, ki bodo po dokončanju postali demonstracijski projekti za nastop slovenskih podjetij na tujih trgih. Navsezadnje je nujno strokovno okrepiti slovensko gospodarsko diplomacijo, ki ne daje dovolj podpore internacionalizaciji gospodarstva. Nazoren primer je počasno reševanje težav tujih poslovnih partnerjev pri pridobivanju slovenskih vizumov.

GZS, 28.02.2013

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.