Ljubljana, 6. marec 2013 - Gospodarska zbornica Slovenije je na današnjem informativnem dnevu predstavila projekt skupnega nastopa slovenskih in avstrijsko koroških podjetij na trgih JV Evrope (»SI-K Exportcoop SEE«) in pogoje za sodelovanju v tem projektu. Dogodka so se udeležili predstavniki preko 70 zainteresiranih mikro, malih in srednje velikih podjetij.

Matej Rogelj, namestnik direktorja GZS - Centra za mednarodno poslovanje, je uvodoma dejal, da poskuša projekt SI-K Exportcoop SEE, v katerem je GZS vodilni partner, dvostopenjsko obvladati problematiko internacionalizacije, tako pri slovenskih kot koroških podjetjih. Tako gre v prvi fazi za oblikovanje čezmejnih kooperacij med slovenskimi in avstrijsko koroškimi podjetji, zatem pa za skupno nastopanje le-teh na ciljnih trgih JV Evrope.

Projekt sofinancirajo Evropski sklad za regionalni razvoj, MGRT ter Koroški sklad za podporo gospodarstvu. Sodelovanje je za podjetja do faze povezave brezplačno (individualni materialni stroški vstopa). Končni namen in cilj projekta je realizirati skupni vstop slovenskih in avstrijsko koroških zainteresiranih podjetij na izbranih trgih JVE. Kot je poudaril Rogelj, so ciljni trgi države na območju nekdanje Jugoslavije, Albanija, Bolgarija in Romunija.

Velik interes slovenskih gospodarstvenikov po besedah mag. Mirana Breznika iz svetovalnega podjetja Enterprise Support OG iz Celovca, ki je poleg Visoke strokovne šole za Koroško prav tako partner v projektu, kaže na dobro zastavljenost projekta. Prvi korak bo povezovanje podjetij, saj je treba najti nove poti in nove možnosti sodelovanja. Ključne prednosti povezovanja vidi v izmenjavi informacij, know-howa, izkušenj, kadrov, pa tudi zmanjšanje tveganj. Kot drugi korak je Breznik navedel definiranje trgov na osnovi želja oziroma pričakovanj, pa tudi dometa in produktne ponudbe sodelujočih podjetij. Na tej osnovi bodo projektni partnerji ustrezno pripravili podjetja za vstop na trg ter jim v zadnji fazi poiskali prodajne partnerje na ciljnih trgih. Breznik je ob tej priložnosti še poudaril, da tudi avstrijska zbornica WKO projekt podpira, kar še povečuje njegov pomen.

Dominik S. Černjak, direktor podjetja Collegium Mondial Travel, je predstavil primer dobre prakse sodelovanja in nastopa na tretjem trgu. Poudaril je pomen povezovanje ter trga JVE, ki za njih predstavlja izhodišče za internacionalizacijo. Strateško vedno nastopajo z mrežo, saj se zavedajo, da lahko le tako uspejo. V Evropi iščejo podobne »zgodbe«, pri čemer »prodajamo predvsem svojo izkušnjo, svojo vizijo«. Posebej je izpostavil, da se »mora povezovanje začeti v Evropi, ne doma«. JVE je naravno zgodovinsko zavetje, kjer Slovenci že zgodovinsko nekaj štejemo. Zaradi kontinuitete je ravno tu velika možnost za rast. Kot je izpostavil Černjak, bi bila JVE, če je ne bi izkoristili in ne bi tam delovali, največja napaka. Brez JVE namreč internacionalizacija ne bi bila možna. Na JVE trgu je denar velik motivator, kot se je izrazil, nujno potrebno pa je tudi izobraževanje poslovnih partnerjev na področju financ, dvojni nadzor ter redna prisotnost oziroma osebni stiki. Menil je, da nikoli za mala podjetja iz Slovenije ni bilo toliko odprtih priložnosti, da uspejo v južni in zahodni Evropi, kot danes, pa čeprav je obdobje krize. Vendar morajo podjetja imeti dolgoročno strategijo.

Sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, mag. Janez Rogelj, je v nadaljevanju prikazal možnosti za pridobivanje nepovratnih sredstev, ki jih ponuja UNIDO za skupne razvojne projekte na Zahodnem Balkanu. Dejal je, da MGRT usmerja mednarodno razvojno pomoč prek UNIDO po več kriterijih, med katerimi je izpostavil jasno izražen interes tiste države, ki želi pridobiti mednarodno razvojno pomoč; prejemajo jo le države, ki so na prioritetni listi in so v interesu RS (med te države sodi tudi JVE), tretji kriterij pa je, da morajo biti projekti iz enega od sektorjev, ki so za RS prioritetni: avtomobilska industrija, lesno predelovalna industrija, turizem, izkoriščanje vodnih virov in projektov izgradnje vodne in druge podobne infrastrukture, energetika ter področje zelenih čistih industrij, ekologije/okoljevarstva. Posamezne projekte je RS pripravljena podpreti v višini od 50.000 do 250.000 evrov, pri čemer zahtevajo podporo države prejemnice sredstev in njihovo najmanj petinsko soudeležbo v materialni ali katerokoli drugi obliki. Odločitev o izbiri predlaganih projektov sprejme Vlada RS.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136