Mediji

Vpliv korupcije na slovensko gospodarstvo


Vpliv korupcije na slovensko gospodarstvo, GZS, 11. 3. 2012

Ljubljana, 11. marca 2013 – Na današnjem posvetu, ki sta organizirali Komisija za preprečevanje korupcije in Gospodarska zbornica Slovenije pod pokroviteljstvom Veleposlaništva Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, so udeleženci razpravljali o vplivu korupcije na kakovost slovenskega gospodarskega okolja ter vplivu političnih povezav, še posebej v nadzornih telesih, na produktivnost slovenskih podjetij.

Mag. Samo Hribar Milič, predsednik GZS, je uvodoma uporabil primerjavo, da »ko nekje v Sibiriji metulj zamahne s krili, pride do orkanov in drugih naravnih nesreč na drugi strani sveta. Tako je tudi s korupcijo in nezakonitim delovanjem. Takrat, ko prvi prekršek ni bil kaznovan, se je vsul plaz, domine pa se rušijo še naprej«. Pravna država je temelj tržnega gospodarstva. Zato je GZS pravno državo med svojimi zahtevami do vlade na postavila tudi, vključno s konkretnimi predlogi, kaj je treba storiti. Pravna država in korupcija sta v obratnem sorazmerju, zato je pri nas tudi toliko nezaupanja, plačujemo previsoke davke ipd. Hribar Milič je poudaril, da »imamo sicer dovolj zakonov, vendar pa je njihova implementacija v Sloveniji tista šibka točka, ki omogoča, da se tudi kultura nespoštovanja zakonov tako širi« ter dodal, da svoje prispeva tudi premajhen nadzor oblasti nad vzvodi moči, tako političnimi kot gospodarskimi. Opozoril je na problematiko pri javnih naročilih, kjer tudi s kriterijem najnižje cene in kasnejšimi aneksi vplivamo na tako nizko stopnjo zaupanja, ter na neuspešnost in počasnost pravosodnega sistema. Nujen je učinkovitejši sistem pravnega in sodnega varstva, z bolj neodvisnim delovanjem sodstva.

Nj. Eks. Andrew Page, veleposlanik Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske, je uvodoma kot razlog, zakaj so finančno podprli izvedbo raziskave, dejal, da verjamejo, da je transparentnost pomemben del oblikovanja stabilnega poslovnega okolja, kjer lahko uspevajo tako podjetja, ki so v zasebni lasti, kot tista v javni lasti. Transparentnost in odgovornost sta očitno za slovenski narod bolj pomembna kot kdaj koli prej, s čemer postaja vloga Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) toliko bolj ključna. Dejstvo, da KPK in GZS gostita danes razpravo o vplivu korupcije na poslovno okolje pa kaže, kako resno številni Slovenci pristopajo k tej zadevi. Tuji investitorji, kot je dodal, se zavedajo, da se vse države po svetu srečujejo z izzivom soočanja s korupcijo, razlika je le v stopnji korupcije v njihovi državi. Tiste države, ki imajo pogum in modrost, da se na odprt način srečujejo s tem izzivom, in ga rešujejo, bodo za tuje naložbe najbolj zanimive.

Predsednik Komisije za preprečevanje korupcije Goran Klemenčič, je dejal , da je »že to, da Komisija za preprečevanje korupcije v svojem proračuna nima toliko denarja, da bi sama financirala tako raziskavo, pomenljivo samo po sebi«. Vendar vidi kot pozitivno, da se o tem začnemo pogovarjati, da tudi tisti, ki imajo moč, ne bodo mogli več zanikati problema sistemske korupcije. Dejstvo namreč je, da ima Slovenija na tem področju resen problem in prvi korak je, da to priznamo. V 20 letih se je vzpostavil sistem, »ki je na področju sistemske korupcije uveljavljal ničelno tveganje namesto ničelne tolerance«. Edini odgovor, ki ga tuja dobra praksa pozna v omejevanju sistemske korupcije za majhne države, je transparentnost, čemur daje zato tudi KPK velik poudarek. V dvajsetih letih sistemskih izboljšav pri omejevanju sistemske korupcije ni bilo. Klemenčič se je na koncu vprašal, koliko strani raziskave se bo prelilo v katero koli koalicijsko pogodb ter dodal, da je prvi predpogoj, da v državnem zboru »sprejemaš ukrepe, naravnane na večjo transparentnost in omejevanje korupcije, da tam sedijo ljudje, ki se teh ukrepov ne bojijo in se z njimi povezani ljudje teh ukrepov ne bojijo«.

Helena Brandner iz Energije Plusje predstavila iniciativo Ethos, ki se je oblikovala znotraj Global Compact. Gre za pobudo za etično poslovanje v slovenskem gospodarstvu. V svetu je veliko dobrih praks, ki jih je treba oblikovati v orodja in procese, da bo lahko gospodarstvo samo proaktivno in na lastno pobudo preprečevalo korupcijo. Kot je dejala, pa iniciativa hkrati nudi pomoč pri prepoznavanju in dolgoročnem zmanjševanju tveganja in povečevanju zdrave konkurenčnosti. Prednosti podpisa deklaracije o poštenem poslovanju vidi v do 10% znižanju stroška prodaje, saj se letni strošek korupcije na koncu verige vselej prelije v strošek podjetij, v zmanjševanje drugih oblik kriminala, vključno s pranjem denarja.

Sonja Šmuc, izvršna direktorica Združenja Manager, je opozorila na vse manjše zaupanje v Sloveniji, kar je potrdila tudi raziskava, ki je bila izvedena v lanskem letu. Dejala je, da je zaupanje tisto vezno tkivo, ki omogoča tudi lažje poslovanje. Na tem področju v Sloveniji izgubljamo in to zaupanje je potrebno spet vzpostaviti. Če se doslej stanovske organizacije nismo dovolj oglašale, če uradne institucije niso reagirale, sedaj tega časa, da še naprej čakamo, ni več. Opozorila je tudi na to, da v tistih podjetjih, kjer je lastnik znan, kjer je cilj znan, podjetje posluje skladno s tem, kar je zanj dobro. Kjer temu ni tako, tudi korporativno upravljanje ni takšno, kot bi moralo biti. Poudarila je, da korporativno upravljanje v povezavi s profesionalnim in etičnim vodenjem vpliva na uspešnost poslovanja. Na vsako etično vedenje, tudi v managementu vplivata tako posameznik kot sistem. Oba morata podpirati pošteno, korektno, zaupanja vredno ravnanje. Dovolj je samo en šibek člen, da je ogrožena cela veriga.

Dr. Urban Vehovar iz Univerze na Primorskem je predstavil raziskavo o kakovosti gospodarskega in poslovnega okolja ter poslovni etiki v RS za leto 2012. V Sloveniji deluje sistemska korupcija, ki jo je bistveno težje zaznati in ugotoviti ter meriti, kot navadno korupcijo. Značilnosti sistemske korupcije vidi v ujetju državnega aparata, denarnega toka, ujetju ali izprtju ljudi in organizacij ter ujetju trga. Podjetja v državni lasti so privilegirana, imajo privilegiran dostop do finančni virov in lahko blokirajo vstop tistim, ki z njimi niso povezana. Imajo tako imenovane »gatekeeperje«, ki nekaterim dovolijo vstop na trg, drugim pa ne. Takšen sistem na dolgi rok producira revščino in zavira tvorbo novih delovnih mest. Plačilna nedisciplina, ki je značilna za tak sistem, je privedla do propada številnih podjetij in s tem povzročila veliko število izgubljenih delovnih mest. Duši vse tisto, kar je zdravo, tako gospodarsko kot politično. Izpostavil je, da je treba odpreti prostor za zdrava podjetja ter uvesti nadzor nad bančnim in finančnim sektorjev v državi.

Dr. Polona Domadenik, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, je prikazala zaključke raziskave o vplivu kadrovanja v nadzorne svete na produktivnost slovenskih podjetij. Raziskava je pokazala, da je visok delež politično opredeljenih nadzornikov v energetiki, narašča tudi v gospodarskih javnih službah. Delež politično opredeljenih nadzornikov negativno vpliva na dodano vrednost. Če je od 5 članov NS eden politično »okužen«, se produktivnost zmanjša kar za 2%. Povečanje deleža politično okužbe NS v podjetju za 1 odstotno točko, ceteris paribus, zniža produktivnost za desetino odstotka. Nujno je treba zato odstraniti vse vzvode, ki omogočajo, da ljudje samo zaradi svoje politične pripadnosti postanejo člani NS. Delež žensk v NS na drugi strani pozitivno vpliva na DV. Raziskava ni potrdila vpliva deleža tujcev v NS na dodano vrednost podjetja.

Dr. Marko Jaklič, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, je spregovoril o tem, kdo je odgovoren in kako naprej. Opozoril je, da so bile že v samem sistemu privatizacije narejene precejšnje napake ter izpostavil, da v Sloveniji danes ni jasno definiranega lastniškega stebra, ni jasnega, samostojnega managerskega stebra in ni jasnega nadzorniškega stebra. Sistem političnega trgovanja je postal prevladujoč sistem. Primanjkujejo profesionalen in odgovoren politični steber, gospodarski steber ter civilno družbeni steber. Družba, kje niso jasno opredeljene odgovornosti in pristojnosti, kjer vlada netransparentnost, kjer ni notranjih kontrol, se sesuva. To je pripeljalo do stanja, da v Sloveniji elitam ne zaupamo. Čeprav po Jakličevem prepričanju potencialne elite, ki niso na listah nadzornikov, obstajajo. Stebri nove Slovenije, ki ima potencial, da se razvije, morajo biti mobilen trg dela, inovativnosti in podjetništvo ter kakovostni in učinkoviti socialni in drugi skupni/splošni sistemi. Zato je njegovo ključno sporočilo, da je treba izgrajevati sisteme dolgoročnosti in prevzeti osebno odgovornost.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Arhivi

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.