Konferenca PROLES, Ljubljana. Gospodarsko razstavišče,
13. 3. 2013

Ljubljana, 13. marec 2013 – Na današnji konferenci v organizaciji GZS-Združenja lesne in pohištvene industrije ter Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani so udeleženci razpravljali o razmerah v slovenski gozdno lesni verigi ter o potrebi po vzpostavitvi trajne promocijsko razvojne podpore tej verigi, kar je sicer v tujini običajno.

»Drevo in les sta vedno imela pomembno vlogo v Sloveniji... Gozd in les sta naše bogastvo« je uvodoma dejala doc. dr. Andreja Kutnar.

Mag. Andrej Mate, predsednik upravnega odbora GZS-Združenja lesne in pohištvene industrije je izpostavil, da je kljub velikemu naboru informacij, s katerim razpolagamo, dejansko malo narejenega. Dejstvo je, da se makroekonomsko okolje, v katerem deluje tudi lesno pohištvena panoga, še poslabšuje in le v slovenskem gospodarstvu obstaja zavedanje, »kje smo in kam plujemo«. Vendar, kot je dejal, »ostajam realni optimist. Verjamem, da še ni odpeljal zadnji vlak«. Odločevalcem v politiki je zato zaželel smelost pri sprejemanju odločitev in dodal: »V podjetjih in na GZS smo pripravljeni na izzive, to pričakujemo tudi od ostalih«.

Prof. dr. Leon Oblak iz Oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani je dodal, da se v zadnjem času spet pojavljajo novice o lesarstvu in gozdarstvu s pozitivnim predznakom, kar je vzpodbudno. Sem sodi tudi sprejetje akcijskega načrta s strani vlade v lanskem letu. Gozdno lesna panoga se s tem umešča med strateško pomembne in perspektivne panoge. Glavni cilj postaja bolj izkoristiti potencial gozdov ter povečati konkurenčnost gozdno lesne panoge.

Natalija Medica iz MGRT je spregovorila o uspehih in izzivih Akcijskega načrta Les je lep. Gre za prvi sektorski akcijski načrt v Sloveniji. Med ključnimi uspehi je med drugim izpostavila povezovanje in sodelovanje deležnikov ter osveščanje javnosti. Lesna industrija je prepoznana kot pomemben sektor v Slovenski industrijski politiki. Omenila je tudi tri razvojne centre slovenskega gospodarstva za obdobje 2011 do 2014 ter imenovanje strateškega sveta Gozd-les. Kot izzive je naštela vprašanje financiranja vzpostavitve lesno predelovalnih centrov ter kaj bo z razvojnimi centri slovenskega gospodarstva po obdobju financiranja. Potencial je tudi v povezovanju raziskav, razvoja in industrije na področju gozdarstva in lesarstva, izobraževanju in osveščanju mladih ter v povečevanju rabe lesa med širšo javnostjo.

Možne modele upravljanja z državnimi gozdovi v Sloveniji, ključno z njihovimi prednostmi in pomanjkljivostmi, je predstavil mag. Robert Režonja, v.d. direktorja Direktorata za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo MKO. V zaključni fazi razprave so se izoblikovali trije modeli, na katerih delajo naprej in ki jih želijo tudi finančno ovrednotiti. Opozoril je na skrb lesnih podjetij, ali bodo imeli enak obseg dobave lesa iz državnih gozdov kot doslej tudi v prihodnje. V državnih gozdovih letno namreč od posekanih 4 mio m3 lesa v Sloveniji uporabijo 1 mio m3 lesa. Koncesionarji s tem zagotavljajo les 188 lesnim podjetjem.

Iztok Ribnikar, predsednik sekcije slovenskih proizvajalcev lesenih montažnih stavb v okviru GZS-Združenja lesne in pohištvene industrije, je povedal, da medtem ko je delež montažne gradnje ene in dvostanovanjskih hiš na Norveškem 80%, na Švedskem 65%, v Avstriji 35%, v Sloveniji trenutno le 10%. Izrazil je pričakovanje, da se bo ta delež v naslednjih letih povečeval, ko bo veriga gozd-les v celoti zaživela. Zagotovo bodo k temu prispevali tudi ukrepi EU v smislu prepoznave pomena in potenciala lesa ter v zniževanju ogljičnega odtisa. »Kako bomo to znali izkoristiti, je odvisno le od nas«, je zaključil.

Predstavljene so bile tudi tuje izkušnje. Tako je Višnja Jurnjak predstavila avstrijske izkušnje pri formiranju in delovanju lesne mreže ProHolz, doc. dr. Andreja Kutnar pa kanadski model »Wood First«. Jurnjakova je poudarila, da bi manj kot ena tretjina letnega prirasta lesa v Avstriji zadostovala, da bi se celotna večnadstropna gradnja v Avstriji zgradila iz lesa. Poudarila je, da sodita gozdarstvo in lesna predelovalna industrija med največje delodajalce v Avstriji, saj neposredno in posredno zaposlujejo 300.000 delavcev. ProHolz zastopa avstrijsko gozdarsko in lesno industrijo. Je marketinška platforma za les, ki želi na nacionalni ravni izboljšati podobo in mnenje o lesu kot gradbenem materialu, na internacionalni ravni pa vzpostaviti platforme za promocijo lesa na ključnih tržiščih.

Kutnarjeva je dejala, da v Kanadi vsaki dve leti namenijo 40 mio dolarjev za pomoč podjetjem pri diverzifikaciji izdelkov in trgov na podlagi programov, med katere sodi tudi Wood First. Ta je usmerjen v povečanje rabe lesa v gradnji nestanovanjskih stavb po vsej Kanadi in nekaterih območjih ZDA. Program priporoča uporabo lesa kot material prve izbire pri vseh projektih, ki jih financira država.

Sledila je okrogla miza z naslovom »Ali je za rešitev slovenske lesne industrije pomembna vzpostavitev organizacije za trženje, promocijo in povezovanje celotne slovenske gozdno-lesne verige?«, na kateri so sodelovali mag. Sabina Koleša, generalna direktorica Direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo na MGRT, mag. Robert Režonja, v.d. generalnega direktorja, Direktorat za gozdarstvo, lovstvo in ribištvo na MKO, Mitja Bolčič, Mizarstvo Bolčič, predsednik lesne sekcije pri OPZS, prof.dr. Miha Humar, predstojnik BF Oddelka za lesarstvo, Igor Milavec, direktor GZS-Združenja lesne in pohištvene industrije, Jože Sterle, direktor GZS-Združenja za gozdarstvo ter Jože Mori iz Zveze lastnikov gozdov Slovenije. Govorci so se strinjali, da je smiselno oblikovati institucijo, ki bo sposobna zastopati vse vključene deležnike. Potrebni so odločnejši koraki, sistemska rešitev, za kar so potrebni tudi večja sredstva. Vlogo ProLesa vidijo v promociji panoge navznoter in navzven, podpori podjetjem in prenosu znanja, kar bi potrebovali že pred 10 leti. Treba pa ga je pametno zastaviti in peljati. Vendar je ProLes le orodje, ni pa cilj. Cilj je povečati konkurenčnost panoge in ponovno dobiti 20.000 delovnih mest. Imamo torej cilj, kot se je izrazil Milavec, »ne pa programa in sredstev za dosego tega cilja. Že danes bi rabili ProLes, ker je pred nami kohezija. Kdor po pripravil operativne programe prej, bo bistveno prej lahko črpal kohezijska sredstva. Bolj nujno je zato, nadgraditi akcijski načrt, kjer je šibak, narediti operativni načrt. Znotraj pa se bo pokazalo, kaj obstoječe institucije ne zmorejo in kje nastopi ProLes«.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136