Ne rešujmo klinično mrtvih, podprimo uspešne

Podprimo perspektivna podjetja, ne rešujmo klinično mrtvih. Zapravimo toliko, kot ustvarimo. Spodbudimo razvoj majhnih in srednjih podjetij. Razbremenimo gospodarstvo, ne dvigujmo DDV. Le tako bomo lahko odpirali nova delovna mesta. Bistven dejavnik za rešitev krize pa je zaupanje.

To so samo nekateri predlogi in pričakovanja prejemnikov nagrade GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke za leto 2012 pred nastopom 11. slovenske vlade.

Končajmo vladavino dolžnikov

Mag. Vojmir Urlep, predsednik uprave Lek farmacevtska družba, d. d.:

"Zagotoviti normalno delovanje finančnega sektorja za podporo perspektivnim projektom in podjetjem s programi, ki imajo primerno dodano vrednost. Pri tem opustimo v preteklosti vse prepogosto prakso ‘reševanja’ klinično mrtvih podjetij, ki z neperspektivnimi programi, ne glede na število delovnih mest, nimajo možnosti preživetja in razvoja.

Znižati moramo obremenitev stroškov dela vsaj z uvedbo socialne kapice in nadaljevati s povečevanjem prožnosti trga dela. Končati je treba vladavino dolžnikov in zagotoviti hitro in učinkovito izvajanje postopkov v primeru insolventnosti podjetij s ciljem maksimalno zavarovati pravice upnikov. Nujen je zagon tistih infrastrukturnih projektov, ki imajo najvišjo dodano vrednost za družbo in za katere, v sedanjih pogojih, lahko zagotovimo vire financiranja. Vlada mora na področju davčne zakonodaje ravnati previdno pri iskanju primernega ravnotežja med potrebami proračuna in konkurenčnostjo gospodarskega okolja.

Ob tem je na temelju enakosti vseh pred zakonom nujno uveljaviti pravni red (hitro uvedbo in zaključke postopkov) na vseh področjih družbe.

Bistven dejavnik za rešitev krize je zaupanje

mag. Dejan Turk, predsednik uprave Si.mobil, d.d.

Bistven dejavnik za rešitev krize je zaupanje. To je ključ vsakega uspešnega »sanacijskega programa«. V nobenem podjetju krize ni možno rešiti, če ti najprej ne zaupajo lastni zaposleni, trg in poslovni partnerji. Enako je, ko govorimo o vladi. Prvi cilj vsakega managementa mora biti zaupanje. Tako si bo morala tudi nova vlada s konkretnimi dejanji, poštenim delovanjem in vladanjem z integriteto povrniti zaupanje.

Novo vlado čaka veliko prepotrebnih reform in ukrepov, ki jih še nismo uspeli udejanjiti. Nadaljevati bo potrebno že začeto izvajanje sprememb s področja urejanja delovno-pravne zakonodaje, ki bo vodila k še večji prožnosti trga delovne sile. Predvsem bo treba odpraviti administrativne ovire, razbremeniti pritisk obdavčitev na plače in uvesti socialno kapico. Pri zagonu gospodarstva je pomemben ukrep olajšava za vlaganja v raziskave in razvoj, ki bo dala zagon podjetnikom. Vlada se mora pri upravljanju svojih investicij vesti kot dober gospodar ter začne upravljati s svojim premoženje, kot to počnemo managerji, ki imamo odgovornost do svojih lastnikov in zasledujemo jasne cilje. Nenazadnje je treba sprejeti ukrepe, ki bodo omogočili vstop resnim investitorjem iz tujine.

Predvsem bi želel poudariti, da smo gospodarstveniki pripravljeni na sodelovanje. Prej bo politika prisluhnila gospodarstvu in mu prišla naproti, prej bomo tudi na pravi poti k izhodu iz krize.

Američani uspevajo doma, naši v tujini

Emil Marinšek, direktor MAREMICO, d. o. o.:

"Vsaka nova vlada in tudi ta, ki bo kmalu izvoljena, bo morala več pozornosti posvetiti razvoju podjetništva, ki je v večini zahodnih držav temelj gospodarstva. Tudi Bill Gates in Steve Jobs sta bila nekoč podjetnika. Ker sta svojo pot pričela v okolju, ki stimulira podjetništvo, sta lahko v nekaj desetletjih zgradila svetovni korporaciji. Če pa pogledamo Slovenijo, so skoraj vsi res uspešni podjetniki - Akrapovič, PipiStrel, SeaWay, Pečečnik ... - uspeli v tujini. Žal je poslovno okolje v Sloveniji bolj prilagojeno velikim kot manjšim in srednjim podjetjem. Največji potencial vidim v spodbujanju razvoja perspektivnih majhnih in srednjih podjetij. Ko bodo lahko uspeli doma, se bodo prej ali slej podali v tujino.

"Delo si naročil - plačaj."

Andrej Repše, direktor ARMAT PROJEKT, d. o. o.:

"Vlada naj v prostor nemudoma umesti tretjo razvojno os. Za srednji krak, od Celja do Novega mesta, naj nemudoma nadaljuje z aktivnostmi končnega umeščanja.Za traso, ki je že soglasno sprejeta - južno od Novega mesta - naj nadaljuje aktivnosti za zagotovitev virov in tako omogoči preostalemu zdravemu gradbeništvu, da kandidira na razpisih. Za energetske obnove objektov, grajenih v zadnjih petih desetletjih, ki porabijo enormno veliko energije za ogrevanja in hlajenja, je treba zagotoviti bistveno več virov, pospešiti realizacijo že odobrenih sanacij in aktivirati državne agencije, da v sofinanciranje konkretno pomagajo pritegniti vire iz evropske blagajne. Tu smo še zelo neučinkoviti. Dobiš vtis, kot da te državne agencije bolj ovirajo kot pripomorejo k hitrejšim in učinkovitim realizacijam projektov na lokalni ravni.

Ko vlada razmišlja o povišanju stopnje DDV, bo cilj dosegla hitreje in učinkoviteje, če bo hkrati razbremenila gospodarstvo, predvsem pri davkih in prispevkih. Hitreje bomo zaposlovali. Sedaj že bivša vlada je storila nekaj konkretnih, tudi dobrih rešitev. Pri delovnopravni zakonodaji pa je zaradi nekaterih kratkoročnih ciljev v korist javnega sektorja s socialnimi partnerji naredila škodo gospodarstvu. Tu so potrebni popravki.

Vlada naj sprejme ustrezne zakone za uveljavitev plačilne discipline, ker je evidentno, da zakonodaja še vedno ni naravnana h kmečki logiki. Delo si opravil, imaš verodostojno izterljivo listino - plačilo ali bo izvršba, brez dolgotrajnih postopkov. Delo si naročil - plačaj za korektno in pravočasno realizacijo.

"Zapravimo", kolikor ustvarimo

Petra Melanšek, direktorica VIVAPEN, d. o. o.:

"Zagotoviti je treba finančne razvojne spodbude v obliki povratnih in nepovratnih sredstev, vendar le podjetjem, ki imajo ne samo kratkoročni razvojni načrt, ampak predvsem srednje- in dolgoročni strateški načrt. Spodbujati je treba premikanje podjetij na vrh reprodukcijske verige, to je v proizvodnjo končnih izdelkov in izdelkov z višjo dodano vrednostjo, z večjo uporabo znanja.

Bolj povezano sodelovanje bank z gospodarstvom je nujno. Potrebujemo prožnejše poti financiranja. V našem podjetju je osnovno finančno vodilo, da lahko »zapraviš« samo toliko, kot ustvariš. Seveda smo se morali tudi mi zadolžiti, da smo ustvarili osnovo za delo. Vendar pa smo vedno upoštevali pravilo, da anuitet nismo vračali z novim zadolževanje kljub temu, da so bile včasih ponudbe za hitrejši razvoj mamljive. Res pa je, da je včasih potrebno imeti ob sebi nekoga, ki razume tvoj poslovni ritem in razvoj in je tudi sam pripravljen sprejeti del tveganja. To je naloga bank.

Nove državne investicije za zagon gospodarske aktivnosti

Andrej Gradišnik, glavni direktor Metal Ravne, d.o.o.

Varčevalni ukrepi sami po sebi vodijo h krčenju gospodarske aktivnosti, zato mora tudi država prispevati k vnovičnem zagonu gospodarstva. Učinkovit zagon pomenijo velika investicijska vlaganja v panogah, ki so bila v krizi najbolj prizadeta. Z državnimi investicijami se bodo odpirale tudi nove možnosti investiranja. Vendar podjetja potrebujejo tudi vire financiranj za pričetek vlaganj. Nujno je potrebno zagotoviti kapitalsko ustreznost bank in usmerjenost v ponovno kreditiranje strank. Pri tem je čas do izvedbe izjemno pomemben. . Hitra rešitev v mnogočem odtehta izgubljen čas za pretirano debato o najbolj primerni obliki rešitve.

Vlada mora biti zgled

Marjana Lavrič Šulman, direktorica, Futura DDB, d. o. o.:

"Od nove vlade si želim, da nam bi bila za vzgled. Biti član vlade je visoko častna funkcija - naj jo tako ministri in ministrice tudi opravljajo. Častno, pošteno, iskreno in z občutkom za spodobno komuniciranje ter spoštljivo do svojih volivcev."

Hitro do ukrepov za novo rast

Janez Novak, direktor RLS merilna tehnika, d. o. o.:

"Za začetek predlagam, da se ustanovi manjša politično neodvisna in s preteklostjo neobremenjena strokovna ekipa. Ta ekipa naj hitro, resno in pošteno v smislu dobrega gospodarja analizira stanje ter v najkrajšem možnem času predlaga kratkoročne ukrepe za preprečevanje padanja in dolgoročne ukrepe za rast."