Ljubljana, 11. april 2013 - Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) urgentno poziva vse slovenske poslance v Evropskem parlamentu, naj na plenarnem zasedanju 16. in 17. aprila glasujejo proti predlogu EU o odstranitvi dovolilnic CO₂ iz trga, t.im. »backloading proposal«.

Posledica in cilj potrditve predloga »backloading proposal« bo občutno višanje cene ogljika, s tem pa tudi občutno višja cena energije. Ob drugih novih obremenitvah energetsko intenzivnih podjetij, ki so rezultat nedavnih odločitev nacionalnih oblasti, lahko takšna odločitev v Evropskem parlamentu povzroči hude težave, tudi uničenje vsaj dela te industrije v Sloveniji.

Poudarjamo, da gre večinoma za izvozno usmerjeno industrijo in s tem v prodajnem smislu za del vitalnega slovenskega gospodarstva. Ob tem gre za številna podjetja v tuji lasti. Obstaja resna nevarnost, da bodo tuji lastniki začeli seliti proizvodnjo drugam, če se bodo bremena še povečevala.

Cene energije so zlasti v Sloveniji zelo visoke. Izvozno usmerjena podjetja zato težko tekmujejo s konkurenti iz drugih delov sveta, kjer so energenti skupaj z dajatvami bistveno cenejši. Slovenska vlada je ob novem letu prav tej industriji naložila več kot 300-odstotni dvig prispevka za obnovljive vire energije, ki je posledica neodgovornega delovanja slovenske politike pri podpori pregrešno dragi fotovoltaiki, namesto da bi podprli druge, cenejše obnovljive vire energije. Še vedno grozi tudi napoved dviga trošarin na energente. Cene zemeljskega plina so med najvišjimi v Evropi.

Cena ogljika odraža gospodarsko recesijo, s katero se soočajo tudi energetsko intenzivna podjetja. Politični poseg v ceno povzroči izgubo smisla takšnega sistema.

Ne gre za glas PROTI okoljskim in podnebnim ciljem, ki so tudi po našem mnenju izjemnega pomena, temveč glas ZA to, da Evropski parlament upošteva trenutne gospodarske razmere resno in ne nalaga po nepotrebnem dodatnih stroškov industriji in državljanom.

Reforma ETS bi morala biti po našem mnenju usmerjena v spodbujanje naložb in gospodarske rasti v Evropi ter spodbujanje raziskav in inovacij. S tem se industriji omogoči izpolnjevanje okoljskih in podnebnih ciljev, obenem pa se povečuje njena konkurenčnost in okoljska ozaveščenost.

Glavni cilj EU in njenih članic mora biti gospodarsko okrevanje in ohranjanje globalne oziroma mednarodne konkurenčnosti gospodarstva EU in njenih članic.

Prilagamo izjave direktorjev energetsko intenzivnih podjetij.

Tibor Šimonka, predsednik uprave Slovenske industrije jekla: "V zadnjih 30 letih smo evropski jeklarji znižali specifično porabo energentov za 60 odstotkov. S tem nismo le izboljšali konkurenčnosti, temveč smo tudi bistveno prispevali k zmanjšanju emisij, za kar so bila potrebna velika vlaganja v najsodobnejše tehnologije. Globalna konkurenca ne na Kitajskem ne v Rusiji in ostali vzhodni Evropi, ne v Indiji in ne v Ameriki tega ni počela."

Jožica Stegne, članica uprave za finance v Vipapu Videm Krško d. d. in predsednica Združenja papirne in papirno predelovalne industrije pri GZS: »Za Vipap bi višje cene CO2 kuponov bistveno vplivale na donosnost poslovanja, saj nam za novo obdobje od 2013 primanjkuje polovico zahtevanih kuponov. Poleg navedenega bi posledično višje cene el. energije še dodatno znižale konkurenčnost naših proizvodov, ker je pričakovati, da bo ta učinek zvišanja cen v Sloveniji še večji glede na ostale države, npr. skandinavske. Delež električne energije, proizveden iz fosilnih goriv, je namreč v Sloveniji še vedno več kot polovičen, cena električne energije pa je za 20 eur/Mwh višja od evropske zaradi visokih trošarin in prispevka za obnovljive vire. Napoved je za energetsko intenzivne panoge zelo črnogleda. Strošek nabavljene električne energije pomeni v strukturi stroškov 15 odstotkov.«

Jernej Čokl, predsednik uprave Impola 2000: "Takšna odločitev Evropskega parlamenta bi prizadela Impol neposredno in posredno prek pritiska na višanje cene naše vhodne surovine."

Marko Drobnič, predsednik uprave Taluma: "Izglasovanje "backloadinga" bi pomenilo dvig cene emisijskih kuponov iz sedanjih štirih evrov na tono na predvidenih 30 evrov na tono. Industrijski proizvajalci v panogi bodo hitro izračunali, da ti dodatni stroški ne bodo zanemarljivi. Nasprotno – uničujoči bodo!"