Mediji

Izvedena reforma trga dela predstavlja le prvi korak


Reforma trga dela - kako naprej?
GZS, 17.4.2013

Ljubljana, 17. aprila 2013 - Sprejeta delovnopravna zakonodaja predstavlja le manjši korak v smeri tistih nujnih sprememb, ki bodo prinesle večjo prožnost in nižje stroške dela, so poudarili govorci na današnjem posvetu z okroglo mizi. Na dogodku v organizaciji GZS so gospodarstveniki razpravljali o nadaljnjih korakih za zagotovitev bolj urejenega trga dela z vidika interesov tako delodajalcev kot delojemalcev v prihodnosti.

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je uvodoma poudaril, da je še vedno pravi čas, da racionalno in z argumenti pogledamo, kaj so prinesle spremembe trga dela, ki so bile uveljavljene in kako naprej. Sedanji sistem je označil kot še vedno ne dovolj prožen, hiter in zanimiv za zaposlovanje in samozaposlovanje. Še vedno ni dovolj domačih in tujih investicij, ki bi odprle nova delovna mesta. Tudi raziskava Global Entrepreneurship Monitor je pokazala nazadovanje Slovenije na področju interesa za podjetništvo. »Če hočemo pravi impulz za gospodarstvo in višjo socialno stabilnost, moramo zdaj začeti reformo trga dela na bolj odločnih osnovah«, je poudaril in zavrnil očitek sindikatov, da želimo »amerikanizirati« trg dela. »Želimo primerljiv trg dela, kot je na Slovaškem in v Avstriji.« Obstoječe spremembe delovnopravne zakonodaje je GZS konec leta podprla le kot dokaz, da so pogajalske strani sposobne doseči minimalni konsenz, kar je bilo v danem trenutku izrednega pomena. Sedaj pa se mednarodne razmere še zaostrujejo, zato bo GZS ponovno na vseh potrebnih instancah odprla razpravo o trgu dela.

Na posvetu z naslovom Kolektivne pogodbe na preizkušnji, sta Igor Knez, namestnik direktorja Pravne službe GZS za zakonodajo s področja gospodarstva, in Metka Penko Natlačen, samostojna pravna svetovalka v Pravni službi GZS, prikazala, kako doseči uveljavitev novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR–1) v kolektivnih pogodbah dejavnosti.

Igor Knez je kritično ocenil sprejeti Zakon o delovnih razmerjih z vidika prednosti, ki jih prinaša delodajalcem. Hkrati je objasnil njegove pomanjkljivosti in nakazal usmeritve za nadaljnje spremembe. Tako je med zahtevami delodajalcev, ki doslej niso bili upoštevane, izpostavil nižje enotne odpravnine v primeru odpovedi, ukinitev odpravnine ob upokojitvi, nižje odmere nadomestila za bolniško odsotnost, skrajšanje časa prejemanja nadomestila za bolniško odsotnost ter uvedbo dveh čakalnih dni v primeru bolniške odsotnosti. Kot potrebno spremembo je omenil tudi ukinitev dodatka na delovno dobo in uvedbo možnosti za dodatek na stalnost ter neplačan odmor med delom.

Metka Penko Natlačen je izpostavila cilj zagotoviti neposredno uporabnost določb ZDR-1 v praksi, za kar pa je potrebna tudi prilagoditev kolektivnih pogodb dejavnosti. Izziv pri tem vidi v sprožitvi enotno koncipiranega procesa presoje stanja in pristopa k pogajanjem zanje. Seveda pa je treba pri pogajanjih na dvopartitni ravni upoštevati stanje, posebnosti in interese za vsako dejavnost posebej. Pogodbe o zaposlitvi so po njenem mnenju zadnji preizkusni kamen za proces usklajevanja kolektivnih pogodb dejavnosti s ciljem nižanja stroškov. Kot je dejala, bo GZS pogajanja na tem področju podprla s številnimi aktivnostmi, od izdaje Vodnika po starem in novem ZDR s primeri za prakso, šole za pogajalce, do priprave t.im. vitke kolektivne pogodbe za pomoč pogajalskim skupinam pri pogajanjih za usklajevanje kolektivnih pogodb dejavnosti z ZDR-1. Poudarila je pomen nadaljevanja pogajalskega procesa na podjetniški ravni, kjer se bo vsak delodajalec samostojno odločal o načinu internega urejanja delovnopravnih podlag po novem. Posebej je opozorila, da »bo brez končne ureditve tudi v pogodbah o zaposlitvi ves proces uskladitve ostal brez ciljnega rezultata.«

Na okrogli mizi, ki je sledila, so o novih izzivih trga dela v prihodnosti razpravljali predsednik GZS mag. Samo Hribar Milič, predsednik uprave Lek d.d. mag. Vojmir Urlep, mag. Andrej Mate, direktor Inles d.d., direktor Adecco H.R. d.o.o. Miro Smrekar, Peter Pogačar, generalni direktor Direktorata za delovna razmerja in pravice iz dela ter ekonomist in nekdanji državni sekretar na ministrstvu za finance Aleš Živkovič. Tatjana Čerin, izvršna direktorica GZS za socialni dialog, je uvodoma poudarila, da je pred nami veliko dela na dvopartitnem nivoju. Reforma je po njenih besedah kontinuiran proces, ki ni zaključen, temveč ga je treba nadaljevati.

Po mnenju Petra Pogačarja je bil prvi cilj reforme, to je zmanjšati rigidnost na področju pogodb za nedoločen čas in s tem dualizem na trgu dela, dosežen. Učinke zakonodaje bo treba sproti evalvirati, preteklo pa bo še nekaj časa, da bodo delodajalci izgubili strah pred zaposlovanjem za nedoločen čas. Naslednji koraki predvidevajo spremembe na področju študentskega dela in znižanja stroškov dela.

Miro Smrekar je pripomnil, da je sprejem novele delovno pravne zakonodaje pokazal, da je mogoče nekaj dogovoriti, če obstaja motivacija, komunikacija in spoštovanje med različnimi interesi. Spremembe v smeri tovrstnih pogajanj in olajšav poslovanja podjetij bi si želel kontinuirano, vsaj na 3 do 5 let. Pri tem pa je poudaril, da mora biti rezultat nastajanje novih delovnih mest ali vsaj ne izgubljanje obstoječih. Pozval je deležnike, da naj v komunikaciji izhajajo iz pozitivnih informacij.

»Naš interes in interes tujih vlagateljev ni izkoriščanje poceni delovne sile. Želimo pa pogoje, ki so primerljivi z okolji, kjer lahko uspeva posamezna panoga. Smo na znanju temelječa družba. Samo na tem lahko gradimo razvoj,« je izpostavil mag. Vojmir Urlep in dodal, da »tudi znanje ni ekskluzivna pravica, ki bi imela domovinsko pravico le v slovenskem prostoru. Če pogledamo, koliko jih diplomira ali magistrira v Indiji ali na Kitajskem, je popolnoma jasno, kdo z nami tekmuje.« Bistvenih prihrankov, ki bi jih za njihovo podjetje prinesla nova delovno pravna zakonodaja, ne vidi. Nasprotno, opozoril je na zakonodajne omejitve pri najemanju delavcev prek agencij ter zaposlovanju za določen čas, ki poslabšujejo konkurenčni položaj slovenskih podjetij.

Aleš Živkovič se je strinjal, da vloženi napor v reformo trga dela za gospodarstvo ni bil dovoljšen, tako glede višine prispevkov v stroških dela kot glede neenakomerne obravnave podjetij in ostalih oblik dela. Vprašal se je, ali je nasploh v EU mogoče z zadolževanjem ohraniti sedanji socialni položaj ali pa so potrebne globlje strukturne reforme za izhod iz krize. Dotaknil se je tudi dodatnega obremenjevanja gospodarstva z DDV in opozoril, da se tudi tak ukrep preko kupne moči prevali v stroške dela. Kot tak torej ni tako nedolžen kot ga želijo prikazati.

To, da 5 dni po začetku veljavnosti zakona že govorimo o njegovih spremembah, je mag. Andrej Mate označil kot jasen dokaz, da zakon ni dober, predvsem pa ne prinaša dovolj prednosti gospodarstvu. Kritičen je bil do socialnega dialoga, ker vidi nujnost korenitih sprememb tedaj, ko dogovor na ESS in posledični sprejem v DZ lahko škodi državi. Zato je treba vlogo socialnega dialoga omejiti in zmanjšati. Poudaril je, da »smo delodajalci želeli z novo zakonodajo doseči mednarodno primerljivost, fleksibilnost in stroškovno učinkovitost«, tega pa ni bilo. Zakonodaja je po njegovem prepričanju močno uperjena proti mladi generaciji, saj preveč ščiti starejše zaposlene in zaposlene na nedoločen čas.

Mag. Samo Hribar Milič je dodal, da je nujna tudi sprememba referendumske zakonodaje in izboljšanje klime v državi. Izrazil je željo, da so ukrepi za razrešitev izpostavljene problematike enako kot druge nujne spremembe v delovnopravni, zdravstveni, pokojninski in davčni zakonodaji paketno vključeni v izhodno strategijo, ki naj bi jo vlada predstavila 9. maja.

Gospodarstveniki so ob koncu izrazili pričakovanje, da bo vlada naredila vse potrebne korake v smeri, ki jih za ponovni zagon gospodarstvo potrebuje. Ko bo vlada prišla z ukrepi, naj se jasno opredeli tudi o posameznih ukrepih, ki jih zahteva gospodarstvo v Agendi 46+.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.