Ljubljana, 9. maja 2013 – Kljub mednarodnim sankcijam je tudi sedaj mogoče izkoristiti številne odprte poslovne priložnosti na iranskem trgu, je poudaril Dr. Mohammad Nahavandian, predsednik Iranske gospodarske zbornice na današnji poslovni konferenci na Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič, je uvodoma dejal, da vidi številne možnosti za prihodnje sodelovanje med slovenskimi in iranskimi podjetji. Iran sodi med pomembne trge na vzhodu, je veliko tržišče in Slovenija je že v preteklosti stkala številne kontakte z iranskimi podjetji in institucijami. Dodal je, da je dejanski slovenski izvoz v Iran večji od tistega, ki ga prikazujejo uradni statistični podatki, saj ga veliko poteka preko Rusije, Indije, Turčije in drugih držav. Slovenija je po drugi strani za iranska podjetja lahko tudi vstopna točka na trg EU in Balkana. Poudaril je, da GZS sodeluje z iranskimi zbornicami, podpisan je tudi sporazum o sodelovanju med zbornicama, ki predvideva posredovanje informacij in podporo pri poslovanju slovenskih podjetij v Iranu in iranskih podjetij v Sloveniji. Napovedal je poslovno delegacijo v to deželo še pred koncem leta in dejal, da je čas, da se vzpostavijo tudi politični in diplomatski stiki za podporo poslovnemu sodelovanju gospodarskih subjektov.

Dr. Mohammad Nahavandian, predsednik Iranske gospodarske zbornice, je uvodoma predstavil svoje razmišljanje o situaciji na globalnem trgu. Svet, zlasti pa Evropa, se že tri leta sooča s kriznimi razmerami, pri čemer ta nemiren čas nudi priložnosti, da začnemo bolj resno razmišljati o spremembah. »Nekateri ljudje so predmet sprememb, drugi so oblikovalci sprememb,« je dejal, in še, »vizionarni direktor je tisti, ki lahko svojo domišljijo uporabi za prilagoditev spremembam.« Izpostavil je pomen razpoložljivega, še nenasičenega trga, dostopa do energetskih virov ter visoko izobražene delovne sile. Iran je 75 milijonski trg z dostopom do še večjega, kar 350 milijonskega, trga centralne in zahodne Azije. Je druga država na svetu po količini zemeljskega plina in tretja po nafti. Več kot 7 mio prebivalcev ima visokošolsko izobrazbo, več kot 5 mio je študentov, pri čemer je razmerje med moškimi in ženskami 1:2. »To je gospodarstvo, o katerem je treba razmišljati. Iran sodi med rastoča gospodarstva«, ki veliko vlaga tudi v raziskave in razvoj. Sedanji čas je označil kot pravi trenutek za širitev poslovanja na iranski trg. Mednarodne sankcije, ki so po njegovem prepričanju nekonstruktivne in predstavljajo političen konstrukt, bodo slej kot prej odpravljene. Takrat bodo imela prednost tista podjetja, ki so na iranskem trgu že prisotna. Priložnosti, tudi za višje oblike sodelovanja, vidi v energetiki, avtomobilski industriji, v kemiji, pa tudi v nano in biotehnologiji. Slovenskim gospodarstvenikom, ki so zainteresirani za poslovanje v Iranu, je ponudil pomoč in dejal, da bo iranska zbornica naredila vse, kar je v njeni moči za poenostavitev poslovnega sodelovanja. Pozdravil je dejavnost Slovensko-iranskega poslovnega kluba, ki ga vodi predsednik GZS, mag. Samo Hribar Milič. Ob koncu je svetoval, da naj se Slovenija aktivneje loti promocije svoje države in gospodarstva v Iranu.

Mohammad Rahim Aghaeipour, veleposlanik Irana v Sloveniji, je potrdil obojestranski interes za krepitev sodelovanja med državama, pri čemer vidi nalogo veleposlaništva v aktivnostih, ki pripomorejo k učinkovitejšim poslovnim odnosom. Kritičen je bil do zaprtja slovenskega veleposlaništva v Teheranu in svetoval gospodarstvenikom, da pozovejo politike, da ga ponovno odprejo.

Hossein Selahvarzi, predsednik zbornice Khoram Abad, je predstavil svojo provinco, ki je znana predvsem po ogromnih zalogah kamna za gradbeništvo (4 mrd ton), kar predstavlja 3% celotne svetovne prodaje kamna na leto. V provinci so odlični pogoji tudi za gojenje kmetijskih izdelkov. Ponašajo pa se tudi z dobro infrastrukturo.

Hadi Tizhoush Taban, predsednik zbornice iz Rashta, je dejal, da je Gilan mala provinca, ki ima odlične povezave tako z Azijo kot Evropo. So glavni dobavitelj hrane za Iran in imajo dobro razvito industrijo. Izpostavil je pomen železniškega koridorja med severnim in južnim delom Irana, ki poteka preko Gilana, in naj bi ga v prihodnjih letih še podaljšali.

Dodatne informacije: mag. Tajda Pelicon, 01 5898 136