Mediji

Komentar ZGIGM na informacije o oživitvi gradbenega podjetja Primorje: Primorja ni mogoče oživiti, rešiti je nujno preostale, sposobne rasti

Vsakemu, ki v sedanjih razmerah razmišlja pošteno in narodnogospodarsko dobronamerno, zveni iniciativa za ustanovitev novega gradbinca razumno in pozitivno. Smotrno bi bilo, pa čeprav iz črepinj, pobrati tisto, kar je še ostalo, a ob pogoju, da je še uporabno. To bi bilo odraz realnega spoznanja, da smo s pasivnim iskanjem rešitev za izhod iz krize naše potenciale omejili do skrajnosti in da velja zgrabiti vsako iz skromnega nabora še preostalih priložnosti, ki kaj štejejo.

Zagotovo pa bo za razrešitev nakopičenih problemov slovenskega gradbeništva ustanoviti podjetje tipa Primorje mnogo premalo, še manj oživiti to, kar že predolgo ne živi več. Novega Primorja ne potrebujemo, da bi ponovili zgodbo zloma slovenskega gradbeništva, z vsemi njenimi stranpotmi in negativnimi gospodarskimi in socialnimi posledicami. Od dumpinških cen, uničenih podjetij, nepoplačanih podizvajalcev in opeharjenih zaposlenih, do nekontroliranih transferov sredstev iz podjetij na račune posvečenih doma in v tujino, ob vednosti vseh, ki bi to morali ali bi to lahko preprečili.

Če bi ustanovitev novega gradbenega podjetja pomenila le nov centraliziran kanal za usmerjanje javnih sredstev v okolja, za katerimi stojijo le interesi posameznih vplivnih političnih skupin, ki z gradbeništvom nimajo nič skupnega, potem ga ne potrebujemo. To bi pomenilo le nedopustno ponavljanje poznanih, tudi kriminalnih zgodb. Z novim Primorjem ne bo mogoče popraviti napak zgrešenega slovenskega državnega modela, ki je z izrazito deregulacije panoge gradbeništva od osamosvojitve naprej ob izjemno nizki pravni varnosti poslovanja podjetij v njej dopustil njeno sesutje. Niti tega ne, da ga je kot nekompetenten in nesoliden naročnik država še dodatno pogubljala in da to še vedno počenja.

Posledično je slovensko gradbeništvo padlo tako globoko, da se na najbolj zahtevne domače gradbene projekte slovenska izvajalska gradbena podjetja samostojno ne morejo več prijavljati. Mnoga so prisiljena k sodelovanju vabiti tuja podjetji z referencami, kapitalom, bankami. Nenazadnje s tujimi podizvajalci in dobavitelji, ne v korist slovenskih delovnih mest, katerih vrednost smo začeli ponovno bolj ceniti šele v zadnjem času. Tudi v gradbeništvu so dober posel le ljudje z znanjem, kompetencami in referencami. Če se razgubijo in najdejo boljše rešitve za svoje preživetje, se v to ne vračajo več.

Novo Primorje bi kazalo ustvariti v poslovnem okolju za trajnostno gradbeništvo, kot ga poznajo v urejenih državah: od regulacije, ki zagotavlja ustrezno kvaliteto v vseh fazah od priprave projektov, poštenih javnih razpisov, izbire izvajalcev, transparentne vsebine podpisanih gradbenih pogodb, do urejenega financiranja, izvedbe in sodelovanja podjetij v izvedbenih verigah. Le tako bi zaustavili izjemno tvegan in špekulativen model, kot smo ga spodbujali doslej.

Ne nazadnje bo tudi zaposlenim v gradbeni panogi potrebno zagotoviti atraktivnejša delovna mesta in večjo socialno varnost, da bodo v gradbene poklice vstopali tudi mladi. V Sloveniji se jim tudi v primerjavi z znatno bogatejšo Avstrijo izjemno izogibajo. Samo v poklicnem izobraževanju za osnovne gradbene poklice je npr. v Avstriji več ko 10 krat toliko dijakov kot v Sloveniji. Sosedje so že zdavnaj spoznali, da gradbena delovna mesta niso namenjena le neizobraženim delavcem iz revnih držav EU.

mag. Jože Renar, l.r
Direktor ZGIGM
Branko Selak, l.r.
Predsednik ZGIGM

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.