Mediji

Komentar GZS: V fatamorgano programov ujeta Slovenija

V Sloveniji z davki in prispevki že peto leto zapored zberemo vsaj poldrugo milijardo manj kot porabimo. V takšnih razmerah je dodatno obremenjevanje gospodarstva, zlasti še brez odločnejših posegov na odhodkovni strani, jalovo početje.

Že davno bi zaradi prevelikega trošenja morali sprožiti alarm. Dokler se v tujini še lahko zadolžimo, si še lahko delamo utvare, da bomo izplavali iz krize bolj s pobiranjem dodatnih davkov kot pa z zmanjševanjem javnega proračuna. Ampak to je le fatamorgana.

Zato Gospodarska zbornica Slovenije (GZS) posebej poudarja, da moramo več ustvariti, nato se šele lahko pogovarjamo o tem, da bo država lahko več jemala in da bomo lahko več razdelili.

Nujna je gospodarska rast. Zanjo je potreben zdrav bančni sistem in vitalno gospodarstvo. Zgolj sanacija bančnega sistema ne bo rešila prezadolženih in podkapitaliziranih podjetij. Potrebujemo hitro sanacijo nasedlih perspektivnihpodjetij ali njihovih delov. Ne po politikantskih načelih ali zaradi interesnih vplivov, temveč z jasnimi cilji, transparentno in profesionalno vodeno strategijo.

Zadnje, kar bi si lahko privoščili v tem hipu, je, da bi s prodajo vlečnih konjev reševali nizkoproduktivna delovna mesta ali zavoženi kapital lastnikov v prezadolženih podjetjih. Zato v GZS tudi podpiramo spremembo insolvenčne zakonodaje. Vsaj omogočila bo reševanje zdravih jeder v podjetjih, dosedanji lastniki pa bodo kaznovani za slabo upravljanje z izgubo premoženja. Za rešitev zdravih programov pa bo treba še kaj več.

Ali nas torej vladna programa, Nacionalni reformni progam 2013-14 in Program stabilnosti 2013-16 lahko rešita?

Predpogoj za to je poštenost in zaupanje. To se bo zgodilo, ko bo nepoštenost hitro in učinkovito sankcionirana. Še vedno je čas, da operemo madež z našega pravosodja in učinkovito razrešimo vsaj nekatere orožarske, gradbene in podkupovalne goljufije. Hitro in nujno potrebujemo delujoč sistem, kjer bodo vrednote spoštovanje zakonov, predpisov in dane besede, ne pa prelisičenje partnerjev.

Ne bo pa to dovolj. Nujno ni le zaupanje, nujne so tudi velike spremembe:

  • poleg sanacije bank program sanacije podjetij - po evropskih pravilih, ne po domače,
  • naročila domačemu gospodarstvu, za kar bi namenili več proračunskih sredstev in mednarodnih virov (EBRD; EIB, kohezijska sredstva in privatni investitorji),
  • debirokratizacija poslovanja, med drugim hitra odprava administrativnih ovir, ki blokirajo strateške investicije,
  • podpora vstopanju tujih investitorjev v slovenska podjetja in s tem pritok svežega kapitala,
  • racionalno in kakovostno upravljanje javnega sektorja, državnega premoženja in davkoplačevalskega denarja,
  • učinkovito pobiranje davkov, učinkovitejše izterjave, odločen boj proti sivi ekonomiji...
  • ... obenem pa nižanje (in ne višanje) bremen gospodarstva.

Marsikaj od zapisanega smo že videli v vladnih programih, tokrat ni prvič. Samo realizacije pogosto ni bilo.

Dvig obeh stopenj DDV je res rigorozna poteza. Upravičeno dviga veliko prahu. Žal je med slabimi verjetno edina rešitev s takojšnjimi učinki, ki lahko negativne trende rastočega primanjkljaja omili. Toda ne more jih obrniti v pozitivno smer brez drugih ukrepov na prihodkovni in odhodkovni strani. Dokler ne bo v praksi dokaza za takšno politično voljo, ne bo zaupanja. In vsak dodatni ukrep, ko bo država jemala, bo dvignil še več prahu!

Pozivamo vlado, naj začne takoj z odločnimi ukrepi na odhodkovni strani. In naj niti ne pomišlja, da bi bile med ostalimi ukrepi nadomestek za umik kriznega davka tudi večje okoljske in energetske dajatve. Odgnale bi še tisto malo investicij, ki jih načrtuje uspešnejši del že tako preobremenjenega slovenskega gospodarstva.

Fotogalerija





 

Prijava na E-novice

Bodite obveščeni o aktualnem dogajanju.